Živijo,

program za spodnji del trupa je imel bistveno globlji vpliv name kot prejšnji-osnovni program.

Že drugi ali tretji dan sem med izvajanjem vaje začutila močen tok energije v glavo. Kot bi se mi v medenici odprl ventil in energija je stekla po telesu. To energijo v glavi čutim še sedaj.

To je jeza, zaradi katere sem bila v režimu nemoči in sedaj sem dobila moč za urejanje stvari, ki me motijo. Vmes ciklično pridejo na površje tudi bes, sovraštvo, maščevanje in občutek osamljenosti in nesposobnosti. Bistvena razlika je v tem, da sedaj čutim, da to zmorem urediti, da so to le demoni iz preteklosti in da lahko marsikaj spremenim v svojem življenju. Začela sem verjeti in zaupati vase.

Naredila sem si seznam stvari, ki jih lahko izvedem oziroma realiziram in jih v preteklosti nisem, ker sem mislila da se to ne da, da nisem dovolj dobra ali sposobna za kaj takega.

Začela sem tudi z analizo vedenja, v smislu ali sem na avtopilotu ali ne. Vse kar koli delam čez dan, delam za polovico počasneje kot ponavadi. Pri vsakem dejanju ali opravilu se vprašam, ali lahko to naredim še drugače, ali je to podzavesten odziv, ali si želim tako odreagirati in kako bi lahko to naredila na lažji način. Hkrati sem se odločila, da delam res samo nujne stvari. Pridobila sem veliko časa in imam res dober občutek, da si sama oblikujem življenje po svojem tempu in okusu.

Vse bolj občutim, kaj mi sporoča telo. Ko si v umu delam seznam opravil, kaj vse naj bi naredila me začne boleti križ. Takoj vem, da pretiravam. Ko me zagrabi preživetveni strah, me v trebuhu potegne skupaj. In ko razmišljam o nesmiselnih prepričanjih, ki so mi jih naložili predniki me bolijo ramena.

Med programom je prišla na plan tudi moja razdražljivost, nemirnost, nezadovoljstvo in neznanska utrujenost. Ugotovila sem, da mi med drugim primanjkuje mir in tišina. V preteklosti sem bila večkrat na leto sama, brez otrok in sem se spočila. Situacija je sedaj drugačna in tega “dopusta” nimam več. Tako da sem sedaj še dodatno znižala obrate, zmanjšala število obveznosti in v prostem času ne pospravljam hiše ampak posvečam čas sebi. Grem v naravo, spet sem začela slikati na platno in plesati ali pa samo poslušam tišino.

Po 11 letih sem prvič začutila tudi, da bi pa mogoče spet imela partnerja. Hkrati sem ozavestila kakšen močan oklep in obrambni mehanizem sem si ustvarila tekom življenja. Zunaj ščit, ki me varuje pred zapuščenostjo, spodaj pa hrepenenje po ljubezni.

V prihodnosti se nameravam udeležiti še programa AEQ dihanja, da pridem še do globljih spoznanj. Pogum sem že zbrala, samo še evre:)

Hvala ti za vso tvojo pomoč.

Senta