Človek brez zavesti bi bil kot robot: popoln v svojem gibanju, niti giba preveč ali premalo ne bi napravil v brezpogojni usmerjenosti k cilju.

Bil bi brez čustev in občutkov, skrbno zaščiten pred bolečino. A ker človek ni stroj, je prav, da se tej svoji zavestnosti skrbno posveča. Zavedati se sebe nam je prirojeno in nam omogoča odločati se in izbirati. Bolj svobodni smo v telesu in duhu, lažje usmerjamo svoje življenje, medtem ko nas ignoranca naredi ujetnike začaranega kroga težav in bolezni.

Naš organizem je kompleksen in spreminjajoč se sistem, zato nas nenehno sili, da negujemo njegovo celovitost: da se ga v polnosti zavedamo in skušamo napredovati na vseh nivojih bivanja. Človekova zavest je tista, ki omogoči, da so vsi deli sistema učinkoviti in kooperativni. Zavedanje samega sebe je tisto, kar omogoča začutiti pomanjkljivosti v delovanju tega našega sistema, le nenehno učenje nas ubrani, da bi ne klonili pred težavami. Učenje AEQ metode® je tisti pristop, ki nam omogoča vedeti in narediti. Ki nam podeljuje neprecenljive izkušnje.

Etimološka razlaga besede zavest kaže na izvoren pomen v sestavljenki za in vede – pomeni vem, torej vedeti – ki izvira iz staroindijskega korena veda. Praslovansko vede je prvotno pomenilo videl sem, iz česar pomen besede zavest lahko razložimo kot nekaj, kar obstaja, ker smo to videli in zato vemo, da je, da torej obstaja.

Vendar zavesti ne moremo enačiti z razumom. Razum lahko razumemo kot računalnik, ki deluje le, če je priklopljen na električni tok (zavest). Zavest in razum hodita z roko v roki, a zgolj skrb za razum ni dovolj, uriti moramo tudi samozavedanje. To bo omogočilo miren in prodoren razum, ki ga bo občutila tudi okolica. Samozavedanje izraža našo notranjo energijo, to pa naprej odloča o kvaliteti našega življenja. Osvobaja naša čustva.

Biološki sistemi so se razvili po načelih povezovanja in specializacije. Človek je sistem (organizem), sestavljen iz skoraj štirih trilijonov celic, ki so povezane v celoto in visoko specializirane. Podobno nastajajo tudi drugi naravni in družbeni sistemi, od ekosistema, družine ali velikih koncernov. Vsak sistem lahko razvije polno delovanje in učinkovitost samo, ko je celovit (somatski). Biološki sistemi, ki niso celoviti, hitreje izumrejo. Sistemi, ki so nastali pod vplivom človeka, so lahko tudi neceloviti in vseeno dosežejo željeni cilj, vendar pa pri tem porabijo bistveno več energije, materiala in sredstev. Taki sistemi skozi čas evolvirajo in postanejo bolj povezani in celoviti ali pa zaradi entropije propadejo.

Ko ležemo, da bi izvedli AEQ gib, si moramo biti na jasnem, zakaj to počnemo. Naš namen je, zavestno nadzorovati določene mišice ter jih tako znati bolje napeti ali sprostiti. Tako vedno bolj občutimo sebe, opazujemo, kako nam razum vodi mišico ob polnem zavedanju. To je celovitost, ki tiči v nas samih kot potencial za gibanje, lastno telesnim potrebam. Omogoči nam polno in lepo gibanje ob lastnem skrbnem motrenju: ena misel, en gib, ena misel …

AEQ delavnice in 30-dnevni programi omogočajo razumevanje teh stanj in spoznavanje AEQ vaj in AEQ dihanja za zmanjšanje in postopno odpravo senzorno-motorne amnezije.

Ravno razumevanje tega, kar čutimo je ključno za uspešnost odprave kroničnih bolečin zato AEQ pristop temelji na prepletanju učenja skozi teorijo in prakso (AEQ vaje®). pomembna vloga učitelja je, da opazi udeleženčev odnos in toleriranja stresa, ki ga občuti skozi vaje in pozornost, ki jo v vajo vlaga. Učitelj opazuje odnos ega do telesa skozi izvedbo vaje. Velikokrat vidim trmo, sovraštvo, odpor in ihto, ki je pri teh vajah nepotrebna in podzavestna vpliva pa na pretiran stres, ki ga pri izvajalcu povzroča AEQ vaja®. Tako razmerje med egom in telesom je tudi glaven vzrok za kronične bolečine in nerealno počutje , ki večino udeležencev privede na AEQ delavnico. Če je količina stresa prevelika in s tem pozornost premajhna, udeležencu z posebnimi pristopi svetujem, kako spremeniti odnos do izvedbe vaje zakaj do tega pride in pomen ter vlogo bolečine.

Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja