Pozdravljen Aleš,

Nazadnje sem bila na 30-dnevnem programu za zgornji del, verjetno si opazil, da me je proti koncu zmanjkovalo, saj sem zbolela za covidom, ki se me je izogibal ves ta čas, ko je bil res moderen :)….

Celo tako daleč je šlo, da čisto zadnji dan nisem dobila povezave na Zoom, ker je bila napaka na strežniku v pisarni in ni delala elektronska pošta – povezavo sem dobila ob 10h zvečer, do takrat pa sem bila prepričana, da se je tebi na morju nekaj zataknilo, da bi šla raziskovat, mi pa na kraj pameti ni padlo, preveč sem bila utrujena. Še dobro, da se je virus odvil na počitnicah, saj sem si za počitek lahko vzela dovolj časa …

Sprejela in pomirila sem se s tem, da trenutno ne pišem domačih nalog (zagotovo pridejo na vrsto), vsega je bilo zares veliko, pravzaprav se mi je v zadnjih dveh letih zgodilo toliko sprememb, več kot prej v 25-ih letih. Zgodili so se fizični in psihični premiki. Koliko let sem si želela, da se preselim iz centra, pa je ostalo samo pri želji, ker je bilo tako težko stopiti v neznano. Obnova starega stanovanja za oddajo, kaj vse sem pustila za sabo, da mi je končno uspelo iti naprej. Občutek, da sem spala kot Trnuljčica in sanjala, da je vse OK, potem pa me je namesto princa prebudil AEQ – iluzija, da je vse v najlepšem redu, se je razblinila in delo (odstranjevanje zaraslega trnastega grmičevja) se je začelo. Zavestno sem se posvetila odnosom znotraj družine, spreminjala svoje reakcije, tehtala odzive, zadrževala dihanje in to jasno začutila, stopala nazaj, pa levo in desno, izgubljala potrpljenje, ga spet pridobivala nazaj – resno sem dojela, zakaj jih toliko odneha – ker je prekleto težko in kako hitro, se začneš spogledovati z mislijo, da bi vse skupaj pustil, ker skoraj začneš verjeti, da si bil pred tem na boljšem. Če se ozrem nazaj, primerjam z danes, je sprememba zares vidna.

Jaz jo vidim, ni javna, ne objavljam na FB, ne pišem nalog, ne zajemam na veliko, sem pa v stalnem stiku, vaje včasih delam vsak dan, potem nekaj dni ne in potem spet – ne mine pa niti en dan, ko ne pomislim vsaj enkrat in se vprašam: zakaj, od kod, čemu, kakšen je namen, kaj je privedlo do položaja, kateri zakon je bil kršen, kakšen je odgovor, kaj spet sporoča bolečina v rami, zakaj tako stiskam čeljust. AEQ se je naselil v meni in je takšne vrste podnajemnik, ki mu je treba plačevati, da uporablja domovanje in mi pomaga biti bolje.

Prejšnjo soboto se nas je nekaj učiteljev zbralo, preživeli smo skupne štiri ure v pretresanju vprašanj in odgovorov, prehitro je minilo in iščemo datum za ponovno srečanje – mogoče se ti je kolcalo, smo te velikokrat omenili :). Smo si pa enotni – vsi mislimo, da si se kloniral 🙂

Učiteljica AEQ metode