OSNOVE AEQ METODE

Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine

Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. 

Čutno motorična amnezija in primanjkovanje časa prisilita ljudi, da svojo pozornost usmerijo v prihodnost ali preteklost.

Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas. Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas.

Spremembe v načinu življenja, ki so prišle z moderno dobo, so nastale predvsem zaradi izuma parnega stroja in kasnejših s tem povezanih izumov. Z industrijsko revolucijo je razviti del planeta čedalje lažje spreminjal energijo lesa in fosilnih goriv v gibanje in bil tako manj odvisen od energije, ki jo je za opravljanje dela črpal iz hrane.

PREBERI VEČ »

Ko se pojavi neznana bolečina

Razlog za boleč gib je premajhna urejenost, nadzorovanost in slaba občutenost, na kar vse nas telo opozori.

Ob tem pa lahko začnemo razumeti, kako napačen odnos do bolečine imamo. Glavna posledica zmanjševanja pomena učenja in tudi časa, ki ga v življenju namenimo učenju ter raziskovanju, je zmanjševanje sposobnosti daljšanja mišic.

S tem se pospešeno zmanjšuje usklajenost krajšanja in daljšanja mišic, ko te izvajajo določen gib. Tako postopoma pride do povečane neurejenosti gibanja, dela in s tem življenja.Neurejenost vodi v neučinkovitost in čedalje močneje vpliva na naše počutje in sposobnosti.

Na kaj nas bolečina opozarja

PREBERI VEČ »

Svojstva bolečine in kronične bolečine

Akutna bolečina nas opozori na poškodbo ali bolezen s pošiljanjem signala v možgane.

Včasih poškodba vpliva tako na naša telesna tkiva kot na nevrone v našem sistemu bolečine, vključno s tistimi v naših možganih in hrbtenjači, ter s tem povzroči nevropatsko bolečino. Pojavi se zaradi delovanja nevronov, ki sestavljajo neke vrste zemljevide za bolečino v naših možganih. Točno določena območja v naših možganih za obdelavo informacij predstavljajo zunanje površine našega telesa, imenujejo pa se možganski zemljevidi. Ko se med aktivno vadbo dotaknemo dela telesa, se aktivira točno določen del možganskega zemljevida, ki predstavlja tisti del telesa. Ti zemljevidi površinskih delov našega telesa so organizirani topografsko, kar pomeni, da so sosednja območja telesa na splošno tudi drug ob drugem na zemljevidu. Ko se nevroni v naših zemljevidih bolečine poškodujejo, neprestano sprožajo lažne alarme in nas vodijo v prepričanje, da je težava v našem telesu, v resnici pa je njen vzrok predvsem v možganih. Telo se je že zdavnaj pozdravilo, sistem bolečine pa je še vedno aktiviran. Akutna bolečina je dobila posmrtno življenje – postala je kronična bolečina.

PREBERI VEČ »

Kronična bolečina pripisana zobu časa

Ljudje kronične bolečine pripisujejo zobu časa in se izgovarjajo na staranje. A AEQ metoda®, metoda nežnih zavestnih gibov, tega pojma ne priznava, in na delavnicah razložim, kako učitelji AEQ metode® gibalne bolečine povezujemo s tako imenovano senzorno motorno amnezijo. Poglaviten razlog kroničnih bolečin je postopno slabšanje občutenja telesa, to pa je posledice večjih in manjših poškodb, stresa, skrbi, škodljivih vedenjskih vzorcev in napačnih prepričanj, ki nas omejujejo v lahkotnejšem delovanju in bivanju.

PREBERI VEČ »

AEQ metoda® in gibanje

Gibe, ki jih nenehno izvajamo in posledično postanejo nezavedni in avtomatični, moramo redno opazovati in korigirati. Kot tudi gibe, ki jih opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, te zahtevajo več naše energije in pozornosti. Redno zavestno preverjanje gibanja je izjemno pomembno za ohranjanje učinkovitosti in za njeno povečanje. Tako zavedanje gibanja kot njegovo kontroliranje omogočata eleganco in lahkoto ter manj napora. Če je napora manj, je gibanja več – govorimo o racionalnosti ali pravilu manj za več. Vložek energije je manjši, učinek večji. Najpomembnejše pa je da nam takšno gibanje nudi več užitka, ter ga zato raje izvajamo.

PREBERI VEČ »

Gibanje v središču telesa mora biti učinkovito

Od rojstva naprej se učimo usklajene porazdelitve dela mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči kakovostnega nadzora nad mišicami in napreduje v okviru zmožnosti. Ker je njegova mišična moč še nerazvita, izkorišča druge danosti, kot je mišična usklajenost, s katero doseže želeni cilj.

Boljša koordinacija večjega števila mišic nam omogoči večjo učinkovitost, kar občutimo kot prijetno. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, občutimo kot neprijetno, in če traja dlje, postane boleče. Če opazujemo otroka, je očitno, da se ta pri učenju novih gibov ravna po načelu prijetnega. Če je gibanje neprijetno, želi ali spremeniti ali prekiniti to dejavnost. Ker pa prijeten občutek temelji na učinkovitosti, se potrudi, da razmeroma hitro usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno, kar pri odraslih vidimo redko.

PREBERI VEČ »

Naučimo se spremeniti svoje vzorce gibanja

Pomislite, kako bi hodili, če bi nas v levo stopalo pičila čebela. Bi obe nogi obremenjevali enakomerno ali pa bi morda levo nogo »pazili« in temu primerno bolj obremenili desno?

Poškodba vedno vpliva na ustaljene vzorce premikanja: da bi se izognili bolečini, gibe prilagodimo, saj ne želimo obremenjevati razbolelih predelov telesa. Po angleško temu pravimo favoring an injured area. To vodi v slabo držo, posledica pa je izguba svobode gibanja, oziroma, z drugimi besedami, pospešeno staranje. Na tej točki se lahko odločimo vztrajati v prilagojenem – napačnem – gibanju ali začeti z vadbo in vztrajati kljub bolečini. Toda tudi vsaka vadba ne bo prinesla olajšanja.

PREBERI VEČ »

Pendikulacija

Za AEQ metodo® je značilna pendikulacija, s katero si povrnemo občutek za nadzor nad mišicami in izboljšamo določen gibalni vzorec.

Pendikulacija je aktivni pristop do reševanja izgube nadzora nad mišicami, napravimo jo v treh fazah.

Prva faza: počasen gib v kontrakcijo

Ob počasnem gibu z občutkom napnemo mišice agoniste do te mere, da gib zavestno občutimo. S tem vzpostavimo nadzor nad tistimi mišicami, ki jih ne morem nadzorovati zaradi senzorno motorne amnezije. Pazimo, da napenjanje ni premočno. Opazujemo občutke ob premikanju. Zdaj je čas za drugo, najpomembnejše dejanje pendikulacije.

PREBERI VEČ »

Senzorno-motorna amnezija

Kadar nam preide v navado – postane nehotena reakcija -, to pomeni, da smo izgubili zavestni nadzor nad določenim gibom ali vrsto gibanja in zavedno ter čutno zaznavanje tega istega giba ali gibanja. Takemu stanju pravimo senzorno-motorna ali čutno-gibalna amnezija in je pri človeku vsesplošno prisoten pojav, ki nastane kot  posledica dolgoročne izpostavljenosti stresnim dejavnikom predvsem pomanjkanju časa in prevelikem pritisku ter odgovornosti. Neprestana izpostavljenost ponavljajočim stresnim dražljajem povzroči izgubo zavestnega nadzora nad večjimi sklopi mišičja v telesu. Pogosto do največje izgube nadzora pride pri mišičju osrednjega dela telesa, med medenico in prsnim košem.

PREBERI VEČ »

Refleksni vzorci

Ko se pojavi ustrezen vzrok ali potreba, se določen refleks aktivira. Medtem ko je že po evoluciji koristen, pa njegova pogosta aktivacija, recimo ob stresu, ki se pojavlja kar naprej, sčasoma preide v stanje, ki se ga več ne zavedamo in ga ne moremo nadzorovati. To stanje prepoznamo v posebni drži in gibanju. Za splošno počutje in našo dnevno učinkovitost je pomembno, da te reflekse prepoznamo, da razumemo njihovo sprožitev in jih znamo voditi; celo namerno lahko vanje vstopamo in izstopamo. Pri večini ljudi se s staranjem razvija njim edinstvena kombinacija dveh ali treh refleksov. Njihovo občutenje ter kontrola, do katere lahko ponovno pridemo s pomočjo AEQ metode®, pa nam omogočata, da omejimo in zmanjšamo, lahko pa tudi v celoti odpravimo posledice ter izboljšamo zdravje, počutje in sposobnosti.

PREBERI VEČ »

Spreminjanje uma

Konvencionalni pristopi pri odpravljanju napak v telesu, ki jih občutimo kot kronične bolečine, omejitve gibanja ali kot neučinkovito gibanje, izhajajo iz strukture telesa ter spoznanjih o delovanju mišic in telesnih procesov.

Kemične spojine, ki spadajo v medicinsko doktrino, in krepitev mišičnih skupin ter največkrat dolgotrajni rehabilitacijski postopki pa so pogosto invazivni posegi v telo. Običajno prinesejo samo kratkotrajne spremembe na bolje ter dolgoročno slabšanje zdravja. Radi rečemo: kriva je genetika in spremembe na slabše so ”normalne in neizogibne”. Zgoraj napisanemu je skupno to, da v proces rehabilitacije običajno niso vključene spremembe zavestnega truda, da bi svoje telo občutili in razumeli, kako, kdaj in zakaj je prišlo do nepravilnega gibanja.

PREBERI VEČ »

Refleks zelene luči

Telo poprime držo vojaka, pripravljenega za akcijo in spremembo. Hrbet se usloči, ritne in zadnje stegenske mišice in meča napnejo, ramena potegnejo nazaj, glava dvigne. Običajne težave, ki jih povzroča refleks zelene luči, so: išias, bolečine v spodnjem delu hrbta, bolečine v vratu in ramenih, hernije diska in bolečine v čeljusti ter napetostne glavobole, če naštejem samo najbolj pogoste.

Veliko število odločitev, pretiran občutek odgovornosti ter čebelnjak v glavi so tipične lastnosti ljudi, ki imajo aktiviran refleks zelene luči. Običajno nekam hitijo, opravljajo delo ter sprejemajo odločitve namesto drugih, tudi ko jim to ni potrebno. Če nimajo kaj početi, imajo močan občutek krivde. Podzavesten, stalno aktiviran refleks zelene luči jih sili v nenehno akcijo. Ko vstopajo v srednja leta, postajajo čedalje bolj utrujeni. Tudi ponavljajoča naveličanost je tipičen znak refleksa zelene luči. To napačno prepoznajo kot pomanjkanje kondicije in moči. Že tako stresnemu življenjskemu stilu dodajo še trening, pri katerem pa običajno izgubijo mero. S športom in rekreacijo namreč rešujejo vsakdanji stres zaradi službe ali družine. Hodijo hitro, s kratkimi koraki, nagnjeni naprej, z boki potisnjenimi nazaj, z mislimi pa vedno nekje drugje.

PREBERI VEČ »

Refleks rdeče luči

Služi kot obramba pred nenadno spremembo ali nevarnostjo. Ob nenadnem glasnem poku ali ropotu se aktivira in pokrči mišičje sprednje strani telesa. Trebušna mišica se skrajša, napnejo se prsne mišice, ki glavo potegnejo naprej, napnejo se notranje stegenske mišice, poveča se pritisk na mehur. Ob stalno prižganem refleksu rdeče luči postane drža starikava, nagnjena naprej, z grbo ter kurjim vratom. Dalj časa aktiviran refleks povzroči plitko dihanje, aritmijo, astmo, hemoroide, ploska stopala, migrene, zvonjenje v ušesih, težave s prebavo in presnovo, bolečine v ramenih, kolkih, kolenih in stopalih, občutek brezvoljnosti, žalost, depresijo in napetost ter utrujenost.

PREBERI VEČ »

Refleks travme

Velikokrat se pojavi kot posledica nesimetričnih obremenitev (natakarji) ali specifičnih adaptacij pri delu ali športu. Pri zlomu noge na primer se mišice na nasprotni strani trupa napnejo, da bi prevzele obremenitve namesto poškodovane noge. To se zgodi refleksno in trenutno. A še preden se noga pozdravi in gibanje normalizira, ta sprememba postane trajna ter preprečuje enakomerno obremenitev nog.

Nagnjenost glave ali telesa na stran, različna višina ramen, različno razprte oči, šepanje ali neenakomerna dolžina koraka ter amplitude gibov rok pri hoji so prepoznavni znaki refleksa travme. Običajno si je človek, ki ga bremeni refleks travme, poškodoval roko ali nogo ali pa prejel močan udarec v bočno stran trupa. Zato se lažje obrne v eno stran kot v drugo, ko hodi, njegova stopala oddajajo različen zvok. Pri močnejši aktivaciji tega refleksa se oseba z obrazom preneha obračati k sogovorniku.

 

PREBERI VEČ »

Glavni vzrok otrdelosti in kroničnih bolečin

Če se mišica napne in skrajša ali pa sprosti in podaljša in je z našo propriocepcijo vse kot je treba, to takoj začutimo. Senzorne celice imamo tudi v sklepih, ki nam povedo, koliko pritiska je v njih, in ki nam omogočajo določiti položaj ter kot sklepa. Koža pošilja konstantne senzorne podatke, notranji organi pa imajo živčne končiče, s katerimi možganom sporočajo stanje organov. V propriocepcijo je vključen celotni centralni živčni sistem, od senzorjev v telesu do čutilnega dela možganov. V možganih je čutilni del povezan z gibalnim delom, tako da čutilne informacije, ki prihajajo iz telesa, postanejo vodilo za gibalne ukaze, ki jih pošiljamo nazaj v isto področje. Senzorno-motorni sistem je zasnovan, da ne čutimo brez gibanja in se ne moremo gibati brez občutenja. Ko se premikamo, takoj občutimo gibanje, in skozi konstantne povratne informacije vedno vemo, kaj delamo in kje smo. In ta nenehna izmenjava občutkov ter ukazov nam omogoča živeti in se učiti.

PREBERI VEČ »

Kako in zakaj AEQ metoda zmanjša in odpravi kronične bolečine

Učenje AEQ metode® mora zato biti prijetno in udobno doživetje, stranke se pa se vedno začudijo, kako hitro je minil čas. To pomeni, da so se veliko naučile, kar je tudi osnovni namen AEQ metode®.

Albert Einstein je napisal: Največ se naučimo takrat, ko počnemo nekaj s takšnim užitkom, da ne opazimo, kdaj je minil čas.

Učenje skozi AEQ vaje® je pa ključno za spreminjanje delovanja neuro-muskulaturnega sistema, saj z njim usmerjamo pozornost v telo. In ravno pomanjkanje pozornosti je glavni razlog kroničnih bolečin skozi katere telo želi našo pozornost usmeriti vanj.

Dejansko lahko rečem, da so kronične bolečine posledica kroničnega pomanjkanja pozornosti usmerjene v telo in njegove občutke in gibanje.

Akutna bolečina nas opozori na poškodbo ali bolezen s pošiljanjem signala v možgane, ki gre nekako takole: „Tukaj si poškodovan(a)oz. imaš problem – poskrbi za to.“

PREBERI VEČ »