OSNOVE AEQ METODE

Glavni vzroki otrdelosti in kroničnih bolečin

Propriocepcija in mišična otrdelost

 

Ključ do razumevanja vzrokov kroničnih bolečin v mišicah in sklepih je v propriocepciji, ki je zavedanje gibanja, občutenje in zaznavanje samega sebe. Mišice in večina tkiv v telesu imajo senzorne celice in receptorje, ki možganom sporočajo, kaj se v telesu in okoli njega dogaja.

 

Ko se mišica napne in skrajša ali pa sprosti in podaljša in je z našo propriocepcijo vse kot je treba, to takoj začutimo. Senzorne celice imamo tudi v sklepih, ki nam povedo, koliko pritiska je v njih, in ki nam omogočajo določiti položaj ter kot sklepa. Koža pošilja konstantne senzorne podatke, notranji organi pa imajo živčne končiče, s katerimi možganom sporočajo stanje organov. V propriocepcijo je vključen celotni centralni živčni sistem, od senzorjev v telesu do čutilnega dela možganov.

PREBERI VEČ »

Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine

Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. 

 

Čutno motorična amnezija in primanjkovanje časa prisilita ljudi, da svojo pozornost usmerijo v prihodnost ali preteklost.

 

Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas. Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas.

 

Spremembe v načinu življenja, ki so prišle z moderno dobo, so nastale predvsem zaradi izuma parnega stroja in kasnejših s tem povezanih izumov.

PREBERI VEČ »

Ko se pojavi neznana bolečina

Razlog za boleč gib je premajhna urejenost, nadzorovanost in slaba občutenost, na kar vse nas telo opozori.

 

Ob tem pa lahko začnemo razumeti, kako napačen odnos do bolečine imamo. Glavna posledica zmanjševanja pomena učenja in tudi časa, ki ga v življenju namenimo učenju ter raziskovanju, je zmanjševanje sposobnosti daljšanja mišic.

 

S tem se pospešeno zmanjšuje usklajenost krajšanja in daljšanja mišic, ko te izvajajo določen gib. Tako postopoma pride do povečane neurejenosti gibanja, dela in s tem življenja.Neurejenost vodi v neučinkovitost in čedalje močneje vpliva na naše počutje in sposobnosti.

 

Na kaj nas bolečina opozarja

 

Na to smo najprej opozorjeni z nelagodjem in odporom.

PREBERI VEČ »

Svojstva bolečine in kronične bolečine

Akutna bolečina nas opozori na poškodbo ali bolezen s pošiljanjem signala v možgane.

 

Včasih poškodba vpliva tako na naša telesna tkiva kot na nevrone v našem sistemu bolečine, vključno s tistimi v naših možganih in hrbtenjači, ter s tem povzroči nevropatsko bolečino. Pojavi se zaradi delovanja nevronov, ki sestavljajo neke vrste zemljevide za bolečino v naših možganih. Točno določena območja v naših možganih za obdelavo informacij predstavljajo zunanje površine našega telesa, imenujejo pa se možganski zemljevidi. Ko se med aktivno vadbo dotaknemo dela telesa, se aktivira točno določen del možganskega zemljevida, ki predstavlja tisti del telesa. Ti zemljevidi površinskih delov našega telesa so organizirani topografsko, kar pomeni, da so sosednja območja telesa na splošno tudi drug ob drugem na zemljevidu.

PREBERI VEČ »

Izzivi modernega časa in AEQ metoda®

Spremembe v načinu življenja, ki so prišle z moderno dobo, so nastale predvsem zaradi izuma parnega stroja ter kasnejših, s tem povezanih izumov.

 

Z industrijsko revolucijo je razviti del planeta čedalje lažje spreminjal energijo lesa in fosilnih goriv v gibanje, ter bil tako manj odvisen od energije, ki jo je za opravljanje dela črpal iz hrane. Čedalje več dela je človek opravil s pomočjo strojev in naprav.

 

Ravno zaradi teh sprememb pri izkoriščanju energije so se zgodile postopne spremembe v zavesti človeka glede zavedanja pomena lastne energije. Pred industrijsko revolucijo je bilo za preživetje najpomembnejše biti gibalno dovolj učinkovit in sposoben s čim manj truda in čim več domiselnosti izvesti vse potrebno. Če je človek porabil več energije, kot jo je pridobili, je bil v velikih težavah in njegovo preživetje je bilo ogroženo.

 

PREBERI VEČ »

Kako se AEQ metoda® razlikuje od drugih pristopov

AEQ metodo® lahko primerjamo ali vzporejamo z drugimi podobnimi načini, kot so fizikalna terapija, masažna terapija, operacija, raztezanje, akupunktura in zdravljenje z zdravili.

 

• Temeljna razlika je tehnika pendikulacije oziroma učenje zavestnega daljšanja in krajšanja mišic. S pomočjo te tehnike vplivamo na možgane in si tako povrnemo zavestni nadzor nad mišicami in njihovo dolžino. Ponovno prepoznamo, kakšen je občutek, ko so mišice naravno napete, kar privede do olajšanja in poveča našo gibljivost, ravnotežje in koordinacijo.

 

• AEQ metoda® je aktivna oblika terapije, ne pasivna. temelji na povečanju občutka ter s tem nadzora nad mišicami in zavestnimi gibi.

PREBERI VEČ »

Kronična bolečina pripisana zobu časa

Ljudje kronične bolečine pripisujejo zobu časa in se izgovarjajo na staranje. A AEQ metoda®, metoda nežnih zavestnih gibov, tega pojma ne priznava, in na delavnicah razložim, kako učitelji AEQ metode® gibalne bolečine povezujemo s tako imenovano senzorno motorno amnezijo. Poglaviten razlog kroničnih bolečin je postopno slabšanje občutenja telesa, to pa je posledice večjih in manjših poškodb, stresa, skrbi, škodljivih vedenjskih vzorcev in napačnih prepričanj, ki nas omejujejo v lahkotnejšem delovanju in bivanju.

 

Mišice se zaradi senzorno motorne amnezije navadijo biti napete in take tudi ostanejo, ne glede na to, kako jih poskušamo sproščati. Namreč problem je, da jih ne sproščamo zavestno; običajno dolgoročno ne pomagajo načini, kot so raztezanje, masaža, kiropraktika in druge manualne terapije ter tablete proti bolečinam.

PREBERI VEČ »

AEQ metoda® in gibanje

Vsak bi moral izmojstriti zavedanje gibanja svojega telesa. To pomeni, da bi vsakodnevno moral opazovati in se naučiti zaznati spremembe, ki se mu dogajajo ob gibanju ter jih zavestno spreminjati. Tako bi lažje določil vzrok bolečine, jo celo preprečil, vse to pa bi peljalo do boljšega gibanja.

Gibe, ki jih nenehno izvajamo in posledično postanejo nezavedni in avtomatični, moramo redno opazovati in korigirati. Kot tudi gibe, ki jih opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, te zahtevajo več naše energije in pozornosti. Redno zavestno preverjanje gibanja je izjemno pomembno za ohranjanje učinkovitosti in za njeno povečanje. Tako zavedanje gibanja kot njegovo kontroliranje omogočata eleganco in lahkoto ter manj napora. Če je napora manj, je gibanja več – govorimo o racionalnosti ali pravilu manj za več.

PREBERI VEČ »

Gibanje v središču telesa mora biti učinkovito

Od rojstva naprej se učimo usklajene porazdelitve dela mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči kakovostnega nadzora nad mišicami in napreduje v okviru zmožnosti. Ker je njegova mišična moč še nerazvita, izkorišča druge danosti, kot je mišična usklajenost, s katero doseže želeni cilj.

 

Boljša koordinacija večjega števila mišic nam omogoči večjo učinkovitost, kar občutimo kot prijetno. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, občutimo kot neprijetno, in če traja dlje, postane boleče. Če opazujemo otroka, je očitno, da se ta pri učenju novih gibov ravna po načelu prijetnega. Če je gibanje neprijetno, želi ali spremeniti ali prekiniti to dejavnost. Ker pa prijeten občutek temelji na učinkovitosti, se potrudi, da razmeroma hitro usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno, kar pri odraslih vidimo redko.

PREBERI VEČ »

Naučimo se spremeniti svoje vzorce gibanja

Pomislite, kako bi hodili, če bi nas v levo stopalo pičila čebela. Bi obe nogi obremenjevali enakomerno ali pa bi morda levo nogo »pazili« in temu primerno bolj obremenili desno?

Poškodba vedno vpliva na ustaljene vzorce premikanja: da bi se izognili bolečini, gibe prilagodimo, saj ne želimo obremenjevati razbolelih predelov telesa. Po angleško temu pravimo favoring an injured area. To vodi v slabo držo, posledica pa je izguba svobode gibanja, oziroma, z drugimi besedami, pospešeno staranje. Na tej točki se lahko odločimo vztrajati v prilagojenem – napačnem – gibanju ali začeti z vadbo in vztrajati kljub bolečini. Toda tudi vsaka vadba ne bo prinesla olajšanja.

 

Na splošno velja, da gibanje krepi obstoječi vzorec gibanja. To pomeni, da vadba po poškodbi okrepi vzorec napačnega gibanja, ki se je razvil kot posledica poškodbe.

PREBERI VEČ »

Pendikulacija

Za AEQ metodo® je značilna pendikulacija, s katero si povrnemo občutek za nadzor nad mišicami in izboljšamo določen gibalni vzorec.

Pendikulacija je aktivni pristop do reševanja izgube nadzora nad mišicami, napravimo jo v treh fazah.

 

Prva faza: počasen gib v kontrakcijo

Ob počasnem gibu z občutkom napnemo mišice agoniste do te mere, da gib zavestno občutimo. S tem vzpostavimo nadzor nad tistimi mišicami, ki jih ne morem nadzorovati zaradi senzorno motorne amnezije. Pazimo, da napenjanje ni premočno. Opazujemo občutke ob premikanju. Zdaj je čas za drugo, najpomembnejše dejanje pendikulacije.

 

Druga faza: sproščanje in podaljševanje

PREBERI VEČ »

AEQ metodno® izobraževanje

AEQ metodno® izobraževanje je proces, ki širi razpon našega zavedanja in svobodne volje.

 

Za začetnika klinične somatike velja Moshe Feldenkrais, s svojimi metodami pa so jo utemeljili in uporabljali Elsa Gindler, F. Mathias Alexander, Gerda Alexander in Thomas Hanna. Klinično somatiko uporablja množica sodobnih terapevtov. Tehnike AEQ metodnega® izobraževanja, ki jih poučujejo ti terapevti, so primerne za odpravo vseh oblik čutno-gibalne amnezije, vključno s paralizo.

 

AEQ metodnega® izobraževanja se lahko lotimo z namenom, da bi odpravili senzorno motorno amnezijo, lahko pa se odločimo z njim ukvarjati celo življenje, da bi tako preprečili zdrs telesa v ponavljajoče vzorce, ki jih povzroča stres. Ne glede na razlog to izobraževanje poveča razpon aktivnosti, ki jih je sposobna naša soma, in izboljša njeno sposobnost zaznavanja.

PREBERI VEČ »

Principi AEQ

Skozi večletno prakso opažam, da je 80 do 90 % kroničnim bolečinam vzrok senzorno-motorična amnezije (SMA). To je stanje, v katerem senzorno-motorični nevroni cerebralnega korteksa izgubijo del sposobnosti zaznavanja in nadzora skeletnih mišic.

 

Senzorno-motorična amnezija ne nastane niti kot organska lezija v cerebralnem corteksu niti kot vidna poškodba mišično-skeletnega sistema. Pojavlja se kot funkcionalni primanjkljaj, ko se sposobnost cerebralnega korteksa za nadzor kontrakcij skeletnih mišic prenese v subkortikalne senzorno motorne povratne zanke. Te kronično ukazujejo dvig mišičnega tonusa nad realno potrebno raven v pretekosti sprogramirani ravni v 10 %, 30 %, 60 % tonusa. Hkrati pa cerebralni korteks v ustreznem razmerju izgubi zmožnost sprostitve teh mišičnih skupin, ki so v stanju SMA. Takim mišičnim skupinam tonus lahko zavestno dvigujemo, ne moremo pa jih sprostiti – znižati tonusa pod raven, ki jo določa subkortikalna senzorno povratna zanka. Tega se neposredno ne zavedamo, čeprav čutimo posledice povišanega povprečnega tonusa.

PREBERI VEČ »

Pravo učenje skozi AEQ vaje

Neuspeh ne obstaja, če ste se iz napake nekaj naučili in namenili spremeniti se. To imejte na umu in dosegli boste več. V bistvu boste lahko tako dosegli vse, kar si boste zamislili, kar je realno dosegljivo, če si boste za to le vzeli dovolj časa ter vložili primerno količino energije, pozornosti in znanja. Na ta proces glejte tako, da v življenu ne doživljamo neuspehov, ampak ustvarjamo rezultate, na katerih se potem učimo in spreminjamo na bolje.

 

Če, na primer, večkrat zaporedoma vržete žogo na koš in zgrešite, niste neuspešni. Ustvarili ste rezultat. Vaš občutek neuspeha izvira iz tega, ker veste, da nekdo drug zna zadeti koš pri skoraj vsakem metu. V vaši stvarnosti pa žoge niste mogli vreči na koš drugače, kot ste jo, saj je vaš met rezultat trenutne gibalne inteligence in veščine. Dosegli ste merljiv rezultat. In potem lahko z metanjem prenehate ali pa znova poizkusite. Tudi če ste na koš metali še dvestokrat, še zmeraj niste neuspešni, marveč ste dosegli dvesto rezultatov. Bistveno za izboljšanje meta na koš ni samo število metov, temveč ali se pri metanju na koš učite ter opazujete in iščete načine, kako vreči na koš bolje, natančneje in pravilneje.

PREBERI VEČ »

AEQ vaje®

Pri AEQ vajah® izboljšujemo povezavo um-telo, izboljšujemo občutek ter nadzor nad mišicami in iščemo najlažji trenutno možen način za izvedbo gibov ki jih vaja vsebuje.

 

Bolečine ter gibalne omejitve običajno nastanejo zaradi premočne podzavestne blokade samoizražanja. Samoizražanje ki je mogoče samo skozi gibanje je skozi življenje potrebno imeti pod primernim samonadzorom, ki se ga učimo večino otroštva. Pogosto pa pride do ponavljajočih se situacij in travm, ki vodijo v nastanek značilnih vzorcev mišičnih napetosti potrebnih za dolgotrajnejši nadzor samoizražanja, ki se jih skozi čas vse manj zavedamo, a kljub temu vedno močneje vplivajo na naše gibanje, držo, odločitve in izražanje.

 

Ko ti vzorci postajajo vedno bolj neustrezni in onemogočajo učinkovito gibanje izražanje ter življenje, običajno to neustreznost občutimo kot kronične težave in bolečine. Vzrok nam ni znan posledice pa še kako dobro občutimo. In taka stanja učinkovito ter zanesljivo odpravlja AEQ metoda® skozi razumevanje popačitve teh povezav in odzivov uma ter telesa na realnost.

PREBERI VEČ »

Aktivna terapija AEQ metode

S pomočjo AEQ metode® odpravimo senzorno-motorno amnezijo in se naučimo zavestno usmerjati telesne gibe; občutke ob gibanju se naučimo zaznavati do meje, ko jih lahko tudi nadzorujemo; razvijamo senzibilnost za čutenje telesa.

Za vse našteto se je kot najbolj učinkovita izkazala aktivna terapija AEQ metode®. Temelji na izkušnji sodelovanja med stranko, ko ta leži na mizi, in terapevtom.

 

Terapija se začne s pogovorom: terapevt pomaga stranki poiskati najmočnejše podzavestne vzorce. Obenem se dogovarjata o protokolu terapije, ki je odvisen od trenutnega stanja stranke. Terapevt ji pomaga – jo vodi s svojima rokama in kasneje nadzoruje pravilnost gibov. Gibi so počasni, s pomočjo dotika terapevta stranka vedno bolj občuti, kako pomanjkljivo se zaveda gibov in motorike telesa. Namreč razlika med gibom, ki ga človek izvede, in gibom, ki ga je hotel izvesti, je posledica vpliva čutno-gibalne amnezije na t. i. čutno gibalno povratno zanko.

PREBERI VEČ »

Senzorno-motorna amnezija

Refleks ima, tako kot vsak biološki proces, čutno zaznavno in gibalno komponento.

Kadar nam preide v navado – postane nehotena reakcija -, to pomeni, da smo izgubili zavestni nadzor nad določenim gibom ali vrsto gibanja in zavedno ter čutno zaznavanje tega istega giba ali gibanja. Takemu stanju pravimo senzorno-motorna ali čutno-gibalna amnezija in je pri človeku vsesplošno prisoten pojav, ki nastane kot  posledica dolgoročne izpostavljenosti stresnim dejavnikom predvsem pomanjkanju časa in prevelikem pritisku ter odgovornosti. Neprestana izpostavljenost ponavljajočim stresnim dražljajem povzroči izgubo zavestnega nadzora nad večjimi sklopi mišičja v telesu. Pogosto do največje izgube nadzora pride pri mišičju osrednjega dela telesa, med medenico in prsnim košem.

 

Ko pa postane senzorno motorična amnezija premočno aktivirana se želja po pendikulaciji vedno manjša in počasi izgine.

PREBERI VEČ »

Refleksni vzorci

Thomas Hanna je prepoznal in definiral tri splošne refleksne vzorce, ki so adaptacija človeka na stres. Vsak od nas jih lahko prepozna in občuti. A četudi so za človeka značilni, ni nujno, da se jih zaveda. Ti vzorci imajo tako dobro kot škodljivo plat.

Ko se pojavi ustrezen vzrok ali potreba, se določen refleks aktivira. Medtem ko je že po evoluciji koristen, pa njegova pogosta aktivacija, recimo ob stresu, ki se pojavlja kar naprej, sčasoma preide v stanje, ki se ga več ne zavedamo in ga ne moremo nadzorovati. To stanje prepoznamo v posebni drži in gibanju. Za splošno počutje in našo dnevno učinkovitost je pomembno, da te reflekse prepoznamo, da razumemo njihovo sprožitev in jih znamo voditi; celo namerno lahko vanje vstopamo in izstopamo.

PREBERI VEČ »

Spreminjanje uma

Spreminjanje uma, in ne ‘popravljanje’ mišic in strukture telesa

 

Konvencionalni pristopi pri odpravljanju napak v telesu, ki jih občutimo kot kronične bolečine, omejitve gibanja ali kot neučinkovito gibanje, izhajajo iz strukture telesa ter spoznanjih o delovanju mišic in telesnih procesov.

 

Kemične spojine, ki spadajo v medicinsko doktrino, in krepitev mišičnih skupin ter največkrat dolgotrajni rehabilitacijski postopki pa so pogosto invazivni posegi v telo. Običajno prinesejo samo kratkotrajne spremembe na bolje ter dolgoročno slabšanje zdravja. Radi rečemo: kriva je genetika in spremembe na slabše so ”normalne in neizogibne”. Zgoraj napisanemu je skupno to, da v proces rehabilitacije običajno niso vključene spremembe zavestnega truda, da bi svoje telo občutili in razumeli, kako, kdaj in zakaj je prišlo do nepravilnega gibanja.

PREBERI VEČ »

Refleks zelene luči

Sprožitev refleksa zelene luči aktivira mišice zadnje strani telesa, ki opravljajo raztezanje.

 

Telo poprime držo vojaka, pripravljenega za akcijo in spremembo. Hrbet se usloči, ritne in zadnje stegenske mišice in meča napnejo, ramena potegnejo nazaj, glava dvigne. Običajne težave, ki jih povzroča refleks zelene luči, so: išias, bolečine v spodnjem delu hrbta, bolečine v vratu in ramenih, hernije diska in bolečine v čeljusti ter napetostne glavobole, če naštejem samo najbolj pogoste.

 

Veliko število odločitev, pretiran občutek odgovornosti ter čebelnjak v glavi so tipične lastnosti ljudi, ki imajo aktiviran refleks zelene luči. Običajno nekam hitijo, opravljajo delo ter sprejemajo odločitve namesto drugih, tudi ko jim to ni potrebno. Če nimajo kaj početi, imajo močan občutek krivde. Podzavesten, stalno aktiviran refleks zelene luči jih sili v nenehno akcijo.

PREBERI VEČ »

Refleks rdeče luči

Refleks rdeče luči je nasproten refleksu zelene luči in je skupen vsem živim bitjem s hrbtenico.

 

Služi kot obramba pred nenadno spremembo ali nevarnostjo. Ob nenadnem glasnem poku ali ropotu se aktivira in pokrči mišičje sprednje strani telesa. Trebušna mišica se skrajša, napnejo se prsne mišice, ki glavo potegnejo naprej, napnejo se notranje stegenske mišice, poveča se pritisk na mehur. Ob stalno prižganem refleksu rdeče luči postane drža starikava, nagnjena naprej, z grbo ter kurjim vratom. Dalj časa aktiviran refleks povzroči plitko dihanje, aritmijo, astmo, hemoroide, ploska stopala, migrene, zvonjenje v ušesih, težave s prebavo in presnovo, bolečine v ramenih, kolkih, kolenih in stopalih, občutek brezvoljnosti, žalost, depresijo in napetost ter utrujenost.

PREBERI VEČ »

Refleks travme

Ta refleks nastane zaradi nesreče ali poškodbe, lahko pa tudi kot odgovor telesa na prežečo nevarnost.

 

Velikokrat se pojavi kot posledica nesimetričnih obremenitev (natakarji) ali specifičnih adaptacij pri delu ali športu. Pri zlomu noge na primer se mišice na nasprotni strani trupa napnejo, da bi prevzele obremenitve namesto poškodovane noge. To se zgodi refleksno in trenutno. A še preden se noga pozdravi in gibanje normalizira, ta sprememba postane trajna ter preprečuje enakomerno obremenitev nog.

Nagnjenost glave ali telesa na stran, različna višina ramen, različno razprte oči, šepanje ali neenakomerna dolžina koraka ter amplitude gibov rok pri hoji so prepoznavni znaki refleksa travme. Običajno si je človek, ki ga bremeni refleks travme, poškodoval roko ali nogo ali pa prejel močan udarec v bočno stran trupa. Zato se lažje obrne v eno stran kot v drugo, ko hodi, njegova stopala oddajajo različen zvok. Pri močnejši aktivaciji tega refleksa se oseba z obrazom preneha obračati k sogovorniku.

PREBERI VEČ »

Kako in zakaj AEQ metoda zmanjša in odpravi kronične bolečine

Učenje AEQ metode® mora zato biti prijetno in udobno doživetje, stranke se pa se vedno začudijo, kako hitro je minil čas. To pomeni, da so se veliko naučile, kar je tudi osnovni namen AEQ metode®.

 

Albert Einstein je napisal: Največ se naučimo takrat, ko počnemo nekaj s takšnim užitkom, da ne opazimo, kdaj je minil čas.

 

Učenje skozi AEQ vaje® je pa ključno za spreminjanje delovanja neuro-muskulaturnega sistema, saj z njim usmerjamo pozornost v telo. In ravno pomanjkanje pozornosti je glavni razlog kroničnih bolečin skozi katere telo želi našo pozornost usmeriti vanj.

 

Dejansko lahko rečem, da so kronične bolečine posledica kroničnega pomanjkanja pozornosti usmerjene v telo in njegove občutke in gibanje.

 

 

PREBERI VEČ »