Naučeni in vzgojeni smo, da moramo neprestano nekaj početi. To prepričanje izvira iz moderne potrošniške družbe. Podležemo mu le, če naše telo in občutki ne morejo vplivati na naše misli, odločitve in dejanja.

Nepovezanost vodi v premlevanje in načine delovanja zavesti, ki dvigajo njeno hitrost. Telo temu ne zmore slediti, kajti podrejene je realnemu stanju in zavezan sinhronizaciji življenjskih procesov. Zavest ima na delovanje telesa manjši vpliv, večina življenjskih procesov se odvija avtonomno. Kolikor vpliva pa zavest vendarle ima, to s pridom lahko izkoristimo za spreminjanje telesnega delovanja. To je še posebno pomembno, ko se prilagajamo spremembam v naši okolici in okolju. Prevelika neskladnost med zavestjo in telesom škoduje dolgoročno: vodi v neučinkovitost, bolečino in bolezen.

Z industrijsko revolucijo je razviti del planeta čedalje lažje spreminjal energijo lesa in fosilnih goriv v gibanje, ter bil tako manj odvisen od energije, ki jo je za opravljanje dela črpal iz hrane. Čedalje več dela je človek opravil s pomočjo strojev in naprav.

Ravno zaradi teh sprememb pri izkoriščanju energije so se zgodile postopne spremembe v zavesti človeka glede zavedanja pomena lastne energije. Pred industrijsko revolucijo je bilo za preživetje najpomembnejše biti gibalno dovolj učinkovit in sposoben s čim manj truda in čim več domiselnosti izvesti vse potrebno. Če je človek porabil več energije, kot jo je pridobili, je bil v velikih težavah in njegovo preživetje je bilo ogroženo.

Za začetnika klinične somatike velja Moshe Feldenkrais, s svojimi metodami pa so jo utemeljili in uporabljali Elsa Gindler, F. Mathias Alexander, Gerda Alexander in Thomas Hanna. Klinično somatiko uporablja množica sodobnih terapevtov. Tehnike AEQ metodnega® izobraževanja, ki jih poučujejo ti terapevti, so primerne za odpravo vseh oblik čutno-gibalne amnezije, vključno s paralizo.

AEQ metodnega® izobraževanja se lahko lotimo z namenom, da bi odpravili senzorno motorno amnezijo, lahko pa se odločimo z njim ukvarjati celo življenje, da bi tako preprečili zdrs telesa v ponavljajoče vzorce, ki jih povzroča stres. Ne glede na razlog to izobraževanje poveča razpon aktivnosti, ki jih je sposobna naša soma, in izboljša njeno sposobnost zaznavanja. Več ko se naučimo na takšen način, bolj se poveča razpon možnih hotenih zavestnih odzivov na vsakodnevne izzive v okolju.

Skozi večletno prakso opažam, da je 80 do 90 % kroničnim bolečinam vzrok senzorno-motorična amnezije (SMA). To je stanje, v katerem senzorno-motorični nevroni cerebralnega korteksa izgubijo del sposobnosti zaznavanja in nadzora skeletnih mišic.

Senzorno-motorična amnezija ne nastane niti kot organska lezija v cerebralnem corteksu niti kot vidna poškodba mišično-skeletnega sistema. Pojavlja se kot funkcionalni primanjkljaj, ko se sposobnost cerebralnega korteksa za nadzor kontrakcij skeletnih mišic prenese v subkortikalne senzorno motorne povratne zanke. Te kronično ukazujejo dvig mišičnega tonusa nad realno potrebno raven v pretekosti sprogramirani ravni v 10 %, 30 %, 60 % tonusa. Hkrati pa cerebralni korteks v ustreznem razmerju izgubi zmožnost sprostitve teh mišičnih skupin, ki so v stanju SMA. Takim mišičnim skupinam tonus lahko zavestno dvigujemo, ne moremo pa jih sprostiti – znižati tonusa pod raven, ki jo določa subkortikalna senzorno povratna zanka. Tega se neposredno ne zavedamo, čeprav čutimo posledice povišanega povprečnega tonusa.

Neuspeh ne obstaja, če ste se iz napake nekaj naučili in namenili spremeniti se. To imejte na umu in dosegli boste več. V bistvu boste lahko tako dosegli vse, kar si boste zamislili, kar je realno dosegljivo, če si boste za to le vzeli dovolj časa ter vložili primerno količino energije, pozornosti in znanja. Na ta proces glejte tako, da v življenu ne doživljamo neuspehov, ampak ustvarjamo rezultate, na katerih se potem učimo in spreminjamo na bolje.

Če, na primer, večkrat zaporedoma vržete žogo na koš in zgrešite, niste neuspešni. Ustvarili ste rezultat. Vaš občutek neuspeha izvira iz tega, ker veste, da nekdo drug zna zadeti koš pri skoraj vsakem metu. V vaši stvarnosti pa žoge niste mogli vreči na koš drugače, kot ste jo, saj je vaš met rezultat trenutne gibalne inteligence in veščine. Dosegli ste merljiv rezultat. In potem lahko z metanjem prenehate ali pa znova poizkusite. Tudi če ste na koš metali še dvestokrat, še zmeraj niste neuspešni, marveč ste dosegli dvesto rezultatov. Bistveno za izboljšanje meta na koš ni samo število metov, temveč ali se pri metanju na koš učite ter opazujete in iščete načine, kako vreči na koš bolje, natančneje in pravilneje. Zgrešen met je neuspeh le, če se pri tem metu ne naučite ničesar in verjamete, da bo samo veliko število metov prineslo natančnost in boljši rezultat. Da razmišljate v okviru načela: Vaja dela mojstra. Sama vaja brez opazovanja ter zavestnih sprememb izvedbe tam, kjer rezultat ni bil primeren, ne vodi v večjo uspešnost.

Z zavestnim ponavljanjem gibov nanašamo sloje mielina (sestavine mielinske ovojnice) na nevrite (dolge izrastke živčnih vlaken) ter tako izboljšujemo učinkovitost določenega giba. Gib postaja bolj učinkovit ter s tem bolj prijeten, zato ga z užitkom ponavljamo, kar AEQ metodo® loči od večine terapij, kjer gibe ponavljamo z naporom ob bolečini ter brez učenja ter zato razvijemo odpor do vaj. Načrtno izvajan neboleč gib pripravi in zahteva um, da se ta bolje poveže s telesom ne pa da telo kot že tolikokrat poprej telo premaguje in se od njega ločuje. Tako se vedno bolj zavedamo ter razumemo dejansko stanje, kar zmanjšuje strah ter omogoča sprostitev v strahu zakrčenega telesa in oskousmerjenosti uma.

Terapija se začne s pogovorom: terapevt pomaga stranki poiskati najmočnejše podzavestne vzorce. Obenem se dogovarjata o protokolu terapije, ki je odvisen od trenutnega stanja stranke. Terapevt ji pomaga – jo vodi s svojima rokama in kasneje nadzoruje pravilnost gibov. Gibi so počasni, s pomočjo dotika terapevta stranka vedno bolj občuti, kako pomanjkljivo se zaveda gibov in motorike telesa. Namreč razlika med gibom, ki ga človek izvede, in gibom, ki ga je hotel izvesti, je posledica vpliva čutno-gibalne amnezije na t. i. čutno gibalno povratno zanko. Občutek nepopolnega nadzora, ki ga stranka občuti kot cukanje, opozori zavestni del možganov, da usmeri več pozornosti v gib ter pridobi več senzornih informacij ter s tem poveča nadzor in tako gib izboljša. Terapevtov dotik olajša in vodi usmerjanje pozornosti na prava mesta, njegov glas pa omogoča pravilno izvedbo giba ter tako preusmeri čutno gibalni nadzor na pravo pot. Gibe povežemo v gibalni vzorec, ki replicira enega od treh refleksov. Stranka se uči občutiti, poustvariti in nato zapustiti refleks, ko ji ta ni potreben, nadzor nad lastnimi gibi se ji poveča, opušča nezavedne vzorce gibanja. Omogočamo ji, da sama izbere, ali je refleks v določenem trenutku potreben in primeren ali samo stara navada. Sama terapija da stranki bistveno močnejši občutek spremembe. S tem se zaveda, kako močen je vpliv uma na naše počutje in našo sposobnost spreminjanja na videz nespremenljivih navad. Tako lahko stranka dobro občuti in razume vzroke in posledice, zaradi katerih je v trenutnem stanju. Nauči se spreminjati okoliščine, v katerih se znajde, ter si s tem da možnost za drugačen rezultat in drugačno počutje, čeprav ima določeno težavo vrsto let. Če je vzrok za težavo nepravilna mišična napetost, jo lahko hitro spremenimo v pravilno…

Menstrualno bolečino povzročajo krči maternice, ki so podobni krčem med porodom. Maternico sicer ves čas stresajo blagi krči, ne da bi se ženske tega zavedale, med menstruacijo pa so močnejši, še močnejši pa med porodom. Med krčem se krvne žile skrčijo, to pa za trenutek prekine dotok krvi v steno maternice. Ker tkivo ne dobi hranil in predvsem kisika, se sproščajo kemikalije, ki sprožijo bolečino. Sočasno telo sprošča posebne kemikalije, prostaglandine, ki vplivajo na to, da so krči močnejši, s tem pa tudi bolečina. Namen krčev je, da se med menstruacijo odlušči notranja sluznica maternice, zraste pa nova, ki se pripravi za sprejem oplojenega jajčeca. Če jajčeca ni, se čez slab mesec zgodba ponovi. Ženske se sprašujejo, ali je bolečina med menstruacijo res nekaj normalnega. Bolečina se lahko iz trebuha širi v spodnji del hrbta in v noge. Navadno se začne prvi dan menstruacije, lahko pa že prej. Običajno boleči krči trajajo en dan, lahko pa tudi več dni.