AEQ IN ŠPORT

POSLEDICE POMANJKLJIVE POVEZAVE TELO – UM

Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki omogoča spremembo kemične energije hrane v energijo, potrebno za delovanje telesnih sistemov, zavedanje in gibanje. To pa je mogoče le, če je v telesu dovolj CO2, plina, ki ga proizvajamo sami, tako kot druge aerobno delujoče živali, v atmosferi ga je namreč že dolgo premalo za kakovosten aerobni proces.

Zato je pomembno razumeti vlogo dihanja v tem procesu in dejstva dihalnega procesa. Če nanj nismo pozorni, dihamo bolj ali manj pravilno in s tem močno vplivamo na to, kako se počutimo in kakšne rezultate dosegamo. Običajno razmišljanje je, da zraka ni nikoli preveč, in tako pogosto dihamo preveč. Ko začutimo potrebo po vdihu, jo lahko brez težav zadovoljimo, saj je zraka dovolj in še zastonj je, ter dihanje prepustimo avtomatizmu, ne da bi razmišljali, da se lahko naša dihalna avtomatika razglasi in ne omogoča optimalnega razmerja med kisikom in ogljikovim dioksidom v pljučih in krvi.

PREBERI VEČ »

ZAČARANA SPIRALA VEDNO TEŽJIH TRENINGOV

Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki omogoča spremembo kemične energije hrane v energijo, potrebno za delovanje telesnih sistemov, zavedanje in gibanje. To pa je mogoče le, če je v telesu dovolj CO2, plina, ki ga proizvajamo sami, tako kot druge aerobno delujoče živali, v atmosferi ga je namreč že dolgo premalo za kakovosten aerobni proces.

Zato je pomembno razumeti vlogo dihanja v tem procesu in dejstva dihalnega procesa. Če nanj nismo pozorni, dihamo bolj ali manj pravilno in s tem močno vplivamo na to, kako se počutimo in kakšne rezultate dosegamo. Običajno razmišljanje je, da zraka ni nikoli preveč, in tako pogosto dihamo preveč. Ko začutimo potrebo po vdihu, jo lahko brez težav zadovoljimo, saj je zraka dovolj in še zastonj je, ter dihanje prepustimo avtomatizmu, ne da bi razmišljali, da se lahko naša dihalna avtomatika razglasi in ne omogoča optimalnega razmerja med kisikom in ogljikovim dioksidom v pljučih in krvi.

PREBERI VEČ »

PRAVILNO DIHANJE PRI ŠPORTU

Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki omogoča spremembo kemične energije hrane v energijo, potrebno za delovanje telesnih sistemov, zavedanje in gibanje. To pa je mogoče le, če je v telesu dovolj CO2, plina, ki ga proizvajamo sami, tako kot druge aerobno delujoče živali, v atmosferi ga je namreč že dolgo premalo za kakovosten aerobni proces.

Zato je pomembno razumeti vlogo dihanja v tem procesu in dejstva dihalnega procesa. Če nanj nismo pozorni, dihamo bolj ali manj pravilno in s tem močno vplivamo na to, kako se počutimo in kakšne rezultate dosegamo. Običajno razmišljanje je, da zraka ni nikoli preveč, in tako pogosto dihamo preveč. Ko začutimo potrebo po vdihu, jo lahko brez težav zadovoljimo, saj je zraka dovolj in še zastonj je, ter dihanje prepustimo avtomatizmu, ne da bi razmišljali, da se lahko naša dihalna avtomatika razglasi in ne omogoča optimalnega razmerja med kisikom in ogljikovim dioksidom v pljučih in krvi.

PREBERI VEČ »

Samorazumetje telesa po poškodbi

Pogost vzrok za težave s sklepi pri športnikih sta senzorno motorična amnezija (SMA) in previsok mišični tonus, ki onemogoča pravilno gibanje medenice in telesa.

 

Od rojstva naprej se učimo uskladiti delovanje mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči nadzorovati mišice ter tako napreduje v okviru svojih zmožnosti. A njegova mišična moč se šele razvija, zato z voljo in trudom ne zmore doseči več, kot bi želel.

 

Dvig koordinacije omogoči večjo učinkovitost, kar je prijeten občutek. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, poraja neprijetno občutje, in če to traja dlje, postane boleče. Tudi otrok se pri učenju ravna po načelu prijetnega, sploh ker mu to sporoča okolje. Če je gibanje neprijetno, želi bodisi spremeniti bodisi prekiniti neko dejavnost. Ker pa ohranitev prijetnega občutka učinkovitost dviga razmeroma hitro, otrok usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno.

 

PREBERI VEČ »

Več napora in manj čustev ne pomeni bolje

Pogost vzrok za težave s sklepi pri športnikih sta senzorno motorična amnezija (SMA) in previsok mišični tonus, ki onemogoča pravilno gibanje medenice in telesa.

 

Od rojstva naprej se učimo uskladiti delovanje mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči nadzorovati mišice ter tako napreduje v okviru svojih zmožnosti. A njegova mišična moč se šele razvija, zato z voljo in trudom ne zmore doseči več, kot bi želel.

 

Dvig koordinacije omogoči večjo učinkovitost, kar je prijeten občutek. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, poraja neprijetno občutje, in če to traja dlje, postane boleče. Tudi otrok se pri učenju ravna po načelu prijetnega, sploh ker mu to sporoča okolje. Če je gibanje neprijetno, želi bodisi spremeniti bodisi prekiniti neko dejavnost. Ker pa ohranitev prijetnega občutka učinkovitost dviga razmeroma hitro, otrok usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno.

 

PREBERI VEČ »

Od preživeti do živeti ali kako je AEQ metoda rešila moje življenje

Minilo je leto dni od moje zadnje objave na blogu, in to zaradi dobrega razloga. Nisem imel pojma, o čem naj pišem: o treniranju, prehrani, dirkanju? Obstaja na tisoče kolesarjev, ki dan za dnem počnejo enako kot jaz.

 

V preteklem letu ste me lahko malo bolje spoznali. Majhen vpogled v moje življenje, trpljenje, boj proti prehranski motnji, pozitiven test na virus, in poskušam se vrniti h kolesarjenju.

 

Vendar ste dobili samo tisto, kar sem hotel, da vidite. Še več se dogaja. In vse do tega poletja nisem imel pojma, kaj je bilo. Nisem imel odgovorov, samo vprašanja.

 

Zakaj se mi dogaja toliko krivice, nesreče in nasilništva. Zakaj ne morem govoriti z drugimi ljudmi in se ob njih počutim neudobno. Zakaj se mi je težko iskreno izražati o svojih čustvih in občutkih.

 

Skozi leta so se stvari tako poslabšale, da nisem zmogel prositi za pomoč. V svojem boju sem bil osamljen.

PREBERI VEČ »

Kako najti mentalno moč, potrebno za tek

Ob iskanju razloga za pomanjkanje motivacije za tek je potrebno dobro razumeti vlogo razmerja vloženo-dobljeno, ki je vsajeno globoko v naš limbični sistem.

 

Razmerje med vloženim in dobljenim definira učinkovitost dejanja ali odločitve ter določa naš odnos do rezultata. Za preživetje v preteklosti in razvoj človeške vrste je bila ključnega pomena dovolj visoka učinkovitost, ki je omogočila obstoj. Evolucija in entropija brišeta neučinkovite sisteme ter dvigujeta tiste bolj učinkovite. Učinkovitost gibanja je bila ključna za preživetje. Zato tudi bolj učinkovito gibanje občutimo kot prijetno in dobro, neučinkovito pa kot neprijetno in boleče. Skozi odraščanje se otrok uči urejenosti in tako izboljšuje svojo učinkovitost. Ko je dovolj učinkovit za obvladovanje trenutnih zahtev in obremenitev, ga radovednost žene naprej.

 

Učinkovitost je osnova za življenje brez bolečin in nam omogoča učinkovito zmanjševanje entropije. Z opazovanjem in izboljševanjem učinkovitosti ustvarjamo pogoje za življenje, rast in veselje.

PREBERI VEČ »

Zdravljenje poškodbe in preprečitev ponovitve

Pri zdravljenju in zmanjševanju verjetnosti ponovitve poškodbe v AEQ metodi velja pravilo, da je potrebno gibanje najprej normalizirati, nato optimizirati, nazadnje izboljšati. Že sama poškodba, do katere je prišlo pri športu, kaže na neusklajenost, neprilagojenost in neučinkovitost gibanja, ki bi bilo za ta šport optimalno. Ne bom pozabil vsem poznanega vrhunskega alpskega smučarja, ki je hodil na aktivno učenje AEQ metode zaradi neznosnih bolečin v kolenu. Čevlje si je lahko zavezal le, če je pokleknil, iz klečečega položaja se ni mogel dvigniti brez pomoči, a ga to ni ustavilo pred spustom po Petelinjem grebenu. Takšnih strank imam na žalost veliko. Lahko dvignejo 200 kilogramov, ne morejo pa si neboleče obuti nogavice.

 

Pri takšnih poškodbah, sploh če so ponavljajoče, je vedno prisoten močan nenormalen gibalni vzorec, trup in okončine pa pri gibanju niso povezani. Učitelj AEQ najprej ugotavlja dejansko stanja gibalne inteligence in integritete.

PREBERI VEČ »

Tekači, prisluhnite svojemu gibanju in telesu!

Tekači naj bi opazovali svoje gibe in se naučili zaznati spremembe, ki se jim ob gibanju dogajajo. Tako bi lažje določil vzrok bolečin ali poškodb.

 

Zavestno preverjamo tako držo kot način sedenja, tako hojo kot tek. Nekatere gibe, ki jih nenehno izvajamo nezavedno in avtomatično, bi prav tako morali ozavestiti, da bi jih lažje korigirali. Spet druge gibe opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, ti zahtevajo več naše energije in več energije pomeni več odgovornost, zato tudi več pozornosti. Vendar več energije pri športniku ne poveča nujno tudi pozornosti na to, kako to energijo izrablja.

 

Redno zavestno preverjanje gibanja je izjemno pomembno za ohranjanje učinkovitosti in nujno za njeno povečanje. Tako zavedanje gibanja kot njegovo kontroliranje omogočata eleganco, lahkoto, manj napora. Če je napora manj, je lahko gibanja več – govorimo o racionalnosti ali pravilu manj za več. Vložek energije je manjši, učinek večji. Sistemi, ki delujejo po tem principu, delujejo bolje in se manj kvarijo (poškodbe), tisti pa ki učinkovitosti ne dvigujejo, imajo nasprotno usodo.

 

PREBERI VEČ »

Poglej, kako dihaš, in spoznal boš, kdo si

Dihanje skozi nos ogreje in navlaži zrak in preprečuje izsušitev sluznice, odstrani znatno količino patogenov in dvigne koncentracijo dušikovega oksida v pljučih in krvi. 

 

Tekmovanje ni čas, da bi se športnik osredotočal na to, kako dobro ali kako slabo diha, temveč bi moral biti popolnoma osredotočen na tekmovanje.

 

Pri vadbi, manj napornih vajah in drugih običajnih aktivnostih raje dihajte skozi nos.

 

Športniki, ki so se namenili premagati konkurente ali se s športom ukvarjajo, da zadovoljijo željo po ugledu ali umirijo notranje napetosti, bodo naredili vse potrebno za zmago. Spreminjali se bodo z napornejšimi treningi, katerih posledice so neprijetni ali boleči telesni občutki.

 

Ravnovesje med vadbo in treningom se bo porušilo in dvigovanje napora ne bo usklajeno z dvigom učinkovitosti gibanja. Zaradi prepričanja, da je bolečina potrditev zadostnega truda in odločenosti, ta za športnika ne predstavlja opozorila na neprimernost pristopa, pač pa potrdilo, da je na pravi poti.

PREBERI VEČ »

O znakih, da naša vadba ni zdrava

Naša zavest pogosto pretiravanje v gibanju uporablja za preusmeritev čustvene energije v gibanje, s katerim ne urejujemo odnosov, ki nas obremenjujejo. Rojeva se umetno zadovoljstvo, ki nas pripelje na odstavni pas.

 

 Kot bitja svobodne volje imamo skoraj vedno izbiro upočasniti, se urediti in dvigniti svojo »somo« skozi boljše sodelovanje, razumevanje in spoštovanje med telesom in zavestjo.

 

Zaradi pomanjkanja časa in prevelikega osredotočenja na tehnologijo in odvisnosti od nje smo vedno slabši v razumevanju samega sebe in postajamo vse bolj odvisni od strokovnjakov ali aplikacij, od katerih pričakujemo, da nam povedo, kaj je narobe z nami.

 

Žal pa ne obstajata ne program niti naprava, ki bi lahko pokazala ali izmerila, kaj in kako čutimo sebe v svojem telesu.

 

Posledično je verjetnost, da si s športom zdravje dolgoročno slabšamo, zelo velika. Tako ni nepričakovan rezultat raziskave v kateri so leto dni spremljali 60 tekačev – ugotovili so, da je 39 od njih razvilo 55 poškodb.

PREBERI VEČ »

Kaj je moj resnični športni cilj?

Kako to ugotoviti -s kakovostno povezanostjo znotraj sebe in zmožnostjo sprejemanja občutkov in spoznanj tudi, ko so v neskladju z našimi načrti in željami.

 

Jasno je, da je za biti boljši potrebno izstopiti iz cone udobja in iti iznad svojih trenutnih zmožnosti, a ne vedno in ne za vsako ceno.

 

Dejstvo je, da športniki zaradi zmanjšane sposobnosti osredotočanja čedalje težje napredujejo in ostajajo nepoškodovani, saj današnji treningi potekajo preveč na silo. Manjka posvečanje gibalni inteligenci, ki bi jo moral športnik primerno izuriti za naraven dvig moči, in hitrosti brez neželenih posledic in razumevanja o enaki pomembnosti čustvene stabilnosti in inteligence za zdravo napredovanje proti zastavljenem cilju.

Za stanje nepovezanosti uma in telesa obstaja več razlogov. Človekova pokončna drža je dvignila glavo nad ostalo telo. Človeški možgani so izjemna, do sedaj najkompleksnejša nam znana stvaritev narave.

PREBERI VEČ »

Nadzor nad egom

Kdo je ego ? Ego nam omogoča spremembo naše okolice, da zadovolji naše potrebe in želje, ali pa nas na okolico prilagodi.

 

Življenje je že dolgo in vedno bolj odtujeno od telesa in naravnih zakonov in pravil po katerih mora telo delovati. Zato se soočamo z vedno več ovirami v vedno krajšem časi in je potreba po prisotnosti ega vedno pogostejša – tako ego prevzema glavno vlogo v sistemu telo-podzavest-zavest.

 

Ego je stanje zavesti, ki nastane ob pojavi ovire in nam omogoča, da jo ali premagamo ali obidemo. Takrat zavest usmerimo v zoženo stanje in spremenimo delovanje uma, da usmerimo delovanje telesa in ustvarimo primerna pritisk in gibanje, ki sta potrebna za ureditev neravnovesja in za povečanje homeostaze – tako zaznamo občutka zadovoljstva in stanja, da smo v redu.

 

Sam ego ni niti dober niti slab in je nujno potreben za urejanje odnosa do okolja in zagotavljanje potrebnih pogojev za življenje, zadovoljevanje potreb, reševanje težav in izpolnjevanje želja.

PREBERI VEČ »

Miselni vzorci med vadbo

Bistvo zgodbe je, da ne glede na jakost trud v napačni smeri ne bo prinesel želenih ali načrtovanih rezultatov.

 

Pri prepogostih neželenih rezultatih, poškodbah in hitrih nihanjih razpoloženja, kronični utrujenosti in čustveni nezmožnosti reševati neurejene medčloveške odnosese moramo iskreno vprašati in iskati odgovore, zakaj vadimo ali treniramo tako.

 

Precej dobro poznana zgodba pripoveduje o mojstru, ki med pogovorom z učencem pobere opeko in jo začne energično polirati. Ko ga učenec vpraša, kaj počne, mojster odgovori: »Delam si ogledalo.«

Bistvo zgodbe je, da ne glede na jakost trud v napačni smeri ne bo prinesel želenih ali načrtovanih rezultatov.

 

Določanje prave smeri vadbe

 

Vadba je usmerjanje časa in energije z namero, da bi spremenili določeno stanje in tako rešili problem, zadovoljili potrebo ali si izpolnili željo, denimo se počutili bolje, bili boljši ali dodali sposobnosti, ki jih potrebujemo za dosego večjega cilja.

PREBERI VEČ »

Uspešnost pri Športu

USPEŠNOST V ŠPORTU

 

Kot dolgoletni lastnik kolesarske trgovine sem lahko posledice nepravilnega pristopa do športa in napačnega motiva za uspešnost v športu pogosto opazoval pri svojih strankah. Največkrat si je tekač želel kupiti kolo, da bi razbremenil kolena in tetive, saj so mu svetovali – prijatelj, ortoped, fizioterapevt … -, naj vsaj nekaj dni na teden kolesari, namesto teče. Ob tem tekač pove, da ima zadnja leta vse več problemov z bolečinami in poškodbami in da vse težje ohranja nivo rezultatov, primernih njegovi ambiciji ali načrtom. Običajno si je kupil cestno kolo, da je z njim ohranjal kondicijsko pripravljenost. V nadaljevanju je večina prešla s teka na kolesarjenje, teka je bilo vse manj, kolesarjenja vse več. Odnos do telesa pa je ostajal nespremenjen.

 

Težave s tetivami in koleni so počasi zamenjale težave s kolki, hrbtom in rokami.

PREBERI VEČ »

AEQ metoda in tek

Vsak tekač bi moral izmojstriti zavedanje gibanja in dogajanja v  svojem telesu.

 

To pomeni, da bi nenehno moral opazovati in se naučiti zaznati ter razumeti spremembe, ki se mu dogajajo ob gibanju. Tako bi lažje določil vzrok bolečin, poškodbe, in jo tako preprečil, hkrati bi ga  vse to peljalo do boljšega rezultata.

 

Normalno delovanje telesa od zavesti zahteva, da zavestno preverja tako držo kot način sedenja, tako hojo kot tek. Nekatere gibe, ki jih nenehno izvajamo nezavedno in avtomatično, bi prav tako morali redno opazovati in korigirati. Spet druge gibe opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, te zahtevajo več naše energije in več energije pomeni več odgovornosti ta pa zaheva več pozornosti. Vsi pa lahko  vse prevečkrat vidimo da več enegije pri športnikih ne poveča tudi pozornost na to kaj s to energijo izvaja.

 

PREBERI VEČ »

Povratek in vzdrževanje vrhunske forme

Z dvigovanjem telesnih sposobnosti se povečuje uporaba avtomatizacije, z več avtomatizacije se zmanjšuje zavestna kontrola nad gibanjem. Manj zavestne kontrole nad gibanjem zmanjšuje občutek in nadzor nad mišicami in propriocepcijo telesa. Zato se povečuje podzavestna kontrola nad mišicami ter s tem vedno večja in trajna napetost teh mišic. S tem se poveča utrujenost, občutek šibkosti in slabša koordinacija gibov kot tudi sodelovanja med agonisti in antagonisti.

 

Tako zmanjšujemo učinkovitost giba kot tudi gibanje v celoti. Športnik porabi vedno več energije za isto gibanje. Zmanjša se sposobnost koncentracije, hitrost percepcije in reakcijski čas na spremembe, ki zahtevajo zavestno reakcijo. Nekaj časa se zmanjšanje učinkovitosti uspešno nadomešča z več kondicije, moči, vadbe, refleksnih reakcij in kompenzacijo skozi vedno bolj napačno uporabo sklepov in mišičnih skupin v rokah, nogah in vratu.

PREBERI VEČ »

Raztezanje vs pendikulacija

Osrednji živčni sistem nadzira delovanje mišic s signali, ki do njega pridejo iz mišic.
Ko se gibljemo, možgani iz telesa nenehno prejemajo informacije o stanju v telesu in naši okolici. Na osnovi teh podatkov se oblikujejo ukazi, ki v mišice potujejo po motoričnem delu živčnega sistema. Ta senzorno motorična povratna zanka nam omogoča premakniti telo in izvesti željeno/potrebno gibanje. Skozi odraščanje se učimo gibe izvajati vse bolj kompleksno in s tem učinkovito ter v to vložimo (predvsem skozi igro) večino svojega časa in pozornosti. Tako postopoma razvijemo gibalno inteligenco, ki je odvisna predvsem od okolja, v katerem živimo, in navad, ki jih zaradi zahtev okolja pridobimo ter razvijemo.

 

Oseba, ki živi v okolju, kjer je neurejenost velika (divjina), možnost večopravilnosti nižja, odvisnost od lastnega telesa za preživetje pa visoka, bo imela bistveno višjo gibalno inteligenco in prilagodljivost.

PREBERI VEČ »

Vpliv dihanja na športne dosežke

Za dosego cilja se bo športnik podvrgel napornejšim treningom, posledice bodo bolečine ali  neprijetni telesni občutki. Ravnovesje med vadbo in treningom se bo porušilo in vloženemu naporu ne bo sledila učinkovitost. Zaradi prepričanja, da je bolečina potrditev za pravilnost treninga, mu ta ne predstavlja opozorila. Ko se ozre po drugih, vidi, da trenirajo enako, bolečina je normalna spremljevalka, torej ne vidi potrebe po spremembi. Kronične bolečine, obrabe in ponavljajoče se poškodbe se kopičijo. A to ne sledi premisi, da naj bi šport bil zdrav duh v zdravem telesu. Potreba super ega je prevelika, vpliv telesa na um premajhen.

 

Metoda AEQ vsebuje tudi način dihanja, ki izboljšuje športnikove sposobnosti in pozornost na gibanje.

PREBERI VEČ »

Bolečina

Kaj je bolečina in kaj nam sporoča.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bolečina opredeljena kot »neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca«, v drugotnem pomenu pa kot »občutek duševnega trpljenja«. Ker je lahko posledica telesnega ali umskega neugodja, je jasno, da sta zanjo dovzetna tako telo kot um. Pojavlja se v mnogih oblikah. Praska. Udarec. Zmečkanina. Obolenje. Moten spanec. Grožnja. Črvičenje v trebuhu. Otrplost v roki ali nogi. Včasih je bolečina izredno močna, včasih bolj blaga, vendar vedno čutimo, da je prisotna. Največkrat nam skuša nekaj dopovedati.

 

Včasih je sporočilo očitno. Želodec, ki nas boli med delovnim tednom, med vikendom pa z njim nimamo težav, lahko kaže na to, da bi morali zamenjati službo.

PREBERI VEČ »

AEQ metoda® in gibanje

Vsak bi moral izmojstriti zavedanje gibanja svojega telesa. To pomeni, da bi vsakodnevno moral opazovati in se naučiti zaznati spremembe, ki se mu dogajajo ob gibanju ter jih zavestno spreminjati. Tako bi lažje določil vzrok bolečine, jo celo preprečil, vse to pa bi peljalo do boljšega gibanja.

Gibe, ki jih nenehno izvajamo in posledično postanejo nezavedni in avtomatični, moramo redno opazovati in korigirati. Kot tudi gibe, ki jih opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, te zahtevajo več naše energije in pozornosti. Redno zavestno preverjanje gibanja je izjemno pomembno za ohranjanje učinkovitosti in za njeno povečanje. Tako zavedanje gibanja kot njegovo kontroliranje omogočata eleganco in lahkoto ter manj napora. Če je napora manj, je gibanja več – govorimo o racionalnosti ali pravilu manj za več.

PREBERI VEČ »

Moj avto se giblje bolje kot jaz

Ob prebiranju testa novega avtomobila, ki je ravno prišel na trg, sem ugledal očiten trend, ki je zelo zaskrbljujoč. Medtem ko tehnologija pri avtomobilih v zadnjih 50 letih nenehno napreduje, se vztrajno slabšala učinkovitost gibanja in samozavedanja ljudi. Učinkovitost in zanesljivost človeka postajata obratno sorazmerni z učinkovitostjo in zanesljivostjo avtomobila.

 

Še pred pol stoletja so se ljudje še tudi v zrelih letih gibali relativno lahkotno in učinkovito, zdravniško pomoč so pretežno potrebovali zaradi poškodb pri delu. Avtomobili tega časa so bili glasni, potratni in nezanesljivi, lastnik konjička je bil tudi njegov mehanik. Upravljanje z vozilom je zahtevalo več prakse, znanja, izkušenj, občutka in razmišljanja, o bolečinah v hrbtu, vratu, križu in ramenih, o išiasu in glavobolih se je vedelo manj in razpravljalo manj. Danes je ravno obratno.

PREBERI VEČ »

Gibanje v središču telesa mora biti učinkovito

Od rojstva naprej se učimo usklajene porazdelitve dela mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči kakovostnega nadzora nad mišicami in napreduje v okviru zmožnosti. Ker je njegova mišična moč še nerazvita, izkorišča druge danosti, kot je mišična usklajenost, s katero doseže želeni cilj.

 

Boljša koordinacija večjega števila mišic nam omogoči večjo učinkovitost, kar občutimo kot prijetno. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, občutimo kot neprijetno, in če traja dlje, postane boleče. Če opazujemo otroka, je očitno, da se ta pri učenju novih gibov ravna po načelu prijetnega. Če je gibanje neprijetno, želi ali spremeniti ali prekiniti to dejavnost. Ker pa prijeten občutek temelji na učinkovitosti, se potrudi, da razmeroma hitro usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno, kar pri odraslih vidimo redko.

PREBERI VEČ »

Naučimo se spremeniti svoje vzorce gibanja

Pomislite, kako bi hodili, če bi nas v levo stopalo pičila čebela. Bi obe nogi obremenjevali enakomerno ali pa bi morda levo nogo »pazili« in temu primerno bolj obremenili desno?

Poškodba vedno vpliva na ustaljene vzorce premikanja: da bi se izognili bolečini, gibe prilagodimo, saj ne želimo obremenjevati razbolelih predelov telesa. Po angleško temu pravimo favoring an injured area. To vodi v slabo držo, posledica pa je izguba svobode gibanja, oziroma, z drugimi besedami, pospešeno staranje. Na tej točki se lahko odločimo vztrajati v prilagojenem – napačnem – gibanju ali začeti z vadbo in vztrajati kljub bolečini. Toda tudi vsaka vadba ne bo prinesla olajšanja.

 

Na splošno velja, da gibanje krepi obstoječi vzorec gibanja. To pomeni, da vadba po poškodbi okrepi vzorec napačnega gibanja, ki se je razvil kot posledica poškodbe.

PREBERI VEČ »

Poškodbe pri športu

Šport: red, pravila in natančnost

 

Pomen reda, pravil in urejenosti lahko bolje razumemo s primerjavo podobnih športov, recimo teka na dolge proge in hitre hoje.

 

Poškodbe pri teku so pogoste in pričakovane. Tekači zaključujejo kariero praviloma prezgodaj in pogosto trpijo bolečine tudi, ko ne tečejo. Pri hitrohodcih je stanje boljše.

 

Pravila teka ne zahtevajo dobrega nadzora nad izvajanjem gibov, temveč gibanje urejajo proga od starta do cilja, pravilen start, trud, vzdržljivost in moč. Večina verjame, da posebnega učenja tek niti ne potrebuje. Tekač večino časa posveča vzdržljivosti in hitrosti. To povečuje predvsem z utrjevanjem boljšega prenašanja bolečine kot sestavnega dela treninga in tekem. Zavestnega izboljševanja veščine ter večanja znanja je premalo. Profesionalnost je omejena na kontrolo krvi in urina.

 

Ko pa pogledamo hitro hojo, opazimo drug pristop: več pravil za gibanje tekača, učenje giba ter stalen nadzor nad hojo.

PREBERI VEČ »

Od središča telesa proti periferiji

Struktura telesa, oblika medenice in stanje najmočnejših osrednjih mišic nam povedo, da gibanje telesa izvira iz središča telesa in se širi proti periferiji.

 

Pri klinični somatiki se gibalne nepravilnosti na periferiji (vrat, komolca, rami, kolena, stopali … ) rešujejo z delom in učenjem pravilnih gibov v centru telesa (boki, hrbet, trebuh ter trup kot celota). Šele ko se spremenita kontrola in občutek v centru telesa, se posvetimo periferiji ter odpravimo, kar je še ostalo nepravilnosti. Vsi ti pravilno naučeni gibi pa morajo počasi preiti v gibalni vzorec.

 

Običajno se po spremembah v centru telesa in boljšem razumevanju, kakšno je pravilno gibanje, bistveno zmanjša ali celo izgine večina na videz nerešljivih težav na periferiji.

 

PREBERI VEČ »

Gibanje temelji na sodelovanju

Pri gibanju sodeluje več mišic hkrati, zanj je odgovoren senzorno motorični sistem, ki temelji na sodelovanju (sinergiji) mišic agonistov in antagonistov.

 

Agonist je mišica, ki se v opazovanem gibu krči (krajša), antagonist je mišica, ki se v opazovanem gibu sprošča(daljša).

 

 

Normalno in učinkovito gibanje telesa zahteva skladno sodelovanje med napenjanjem agonista ter sproščanjem antagonista. Ko sklenemo izvesti določen gib, tudi če ga bomo napravili nezavedno, običajno kontroliramo mišice, potrebne za izvedbo giba. Obenem del možganov (mali možgani), kjer poteka koordinacija, poskrbi, da se antagonisti sprostijo. Povezanosti med mišicami, ki se krčijo, in med onimi, ki se sproščajo oziroma skladno s prvimi podaljšujejo, se učimo od vsega začetka našega življenja. Skozi gibanje se naučimo usklajevati motorne vzorce na način, ki nam omogoča uporabo najmanjšega potrebnega napora in največjo učinkovitost.

PREBERI VEČ »

Dihanje AEQ

Sprejemanje/dajanje, odpiranje/zapiranje, širjenje/krčenje so pojmi, primerljivi z dihanjem – vdih/izdih.

Namen dihanja je, da čim bolj učinkovito izmenjavamo pline med zrakom in krvjo v pljučih. Kisik iz zraka, ki je za človeka najpomembnejša snov, postane tako dostopen vsem telesnim celicam, ob prisotnosti kisika se v celicah sprošča energija, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje. Po drugi strani pa se iz telesa izloča ogljikov dioksid, ki je produkt celičnega metabolizma. Dihanje, če je ustrezno, omogoča ravnovesje v telesu in homeostazo v celicah. Od kakovosti dihanja je odvisno, kako se počutimo, kakšno je naše zdravje, imunska odpornost, stanje uma, kakšni so čustveni odzivi.

 

Kakšna pa je realna slika dihanja v večini primerov? Globoko, počasno neslišno trebušno dihanje ali dihanje z diafragmo je bolj domena dojenčkov in malih otrok, kot pa mladostnikov in odraslih. Zakaj pride do sprememb v načinu dihanja?

PREBERI VEČ »

Napredovanje

Od trenutka, ko se odločite za spremembo, do trenutka, ko spremembo občutite, poteka obdobje napredovanja.

 

Nihate med starim in novim, četudi veste, razumete in občutite, da vam staro ne ustreza, vas moti ali vam celo škoduje. Kljub temu nihate med tem, kar je bilo, in tem kakršni bi radi bili ali kar bi radi imeli. Napredovanje je potrebno, če hočemo živeti in ostati živi. Ko stranki pojasnjujem, kako bo težave odpravila z AEQ metodo®, pogosto slišim: »Veliko tega že dolgo vem, a mi do sedaj ni pomagalo.« Vprašam: »Pa to dejansko razumete in dojemate ter se aktivno spopadate z bolečinami in težavami?«

Med vedenjem, kaj je treba storiti, in učenjem, ki poteka tako na uspehih kot na napakah, je velika razlika. Vzeti si moramo čas in se ukvarjati s spremembami; potrebna so zavestna dejanja.

 

PREBERI VEČ »

Kontrola mišic

Glavni namen učenja boljše kontrole mišic je doseganje mojstrstva. Kontrola mišic vključuje veliko več kot le izboljševanje sposobnosti kontrakcije mišice. Vključuje povečanje sposobnosti sprostitve (daljšanja) mišic, ki je enako  pomembna kot njihova kontrakcija. Omogoča izboljšanje selektivnega nadzora nad mišicami ter posledično razvoj in izboljšanje selektivne uporabe mišic, ki so potrebne za izvedbo giba na najprimernejši način (agonist/antagonist).

 

Tako povečamo učinkovitost porabe energije na dveh nivojih. Pri prvem energijo za kontrakcijo usmerimo samo v agoniste, v drugem nivoju osvobodimo mišice, ki bi se morale v tem istem gibu  podaljšati za doseganje urejene, pravilne mojstrske izvedbe gibanja. Tako povečujemo učinkovitost pretvorbe energije v delo in s tem zmanjšamo entropijo.

PREBERI VEČ »

Plantarni fasciitis

Plantarni fasciitis prepoznamo, kot zbadajočo bolečino na spodnji notranji strani pete, ki se lahko širi po stopalnem loku proti prstom. Je posledica poškodb plantarne fascije, vezivne strukture, ki sega od petnice proti prstom in podpira stopalni lok. Vzroki vnetja so pogosta hoja, tek in stanje na trdi podlagi, šport (odbojka, rokomet, nogomet, atletika), skrajšana golenska mišica, nefleksibilna ahilova tetiva, plosko stopalo. Težave se razvijejo postopoma, običajno samo na eni nogi. Posebno boleči so prvi jutranji koraki, čez dan pa se stanje poslabša pri teku, daljši hoji ali dolgotrajnem stanju. Poškodbe plantarne fascije pripeljejo do vnetja sosednjih tkiv in sčasoma do nastanka petnega trna in kalcinacije na petnici. Če poškodb ne saniramo temeljito, se te lahko razvijejo v kronične težave. Zaradi spremenjene mehanike hoje se bolečinam v stopalu pridružijo še težave s koleni, kolki in hrbtenico.

PREBERI VEČ »

Bolečine v stopalih in kolkih

Bolečine v kolenih, obraba hrustanca, poškodbe meniskusa …

 

Še posebej pri športno aktivnih ljudeh. Med mojimi strankami je velik delež tistih, ki jim je reševanje težav s koleni glavni razlog odločitve učenja AEQ klinične somatike. Pri veliki večini strank opažam enak vzrok za ponavljajoče težave in bolečine v kolenih: močno zategnjeno sredino trupa, angleško „core”, jedro. Ta del telesa, ki povezuje rebra in noge, je močan in stabilen, mišice tega dela pa kot da niso sposobne sprostiti se. Osnovna funkcija jedra je, da premika prsni koš in medenico v vseh smereh približno enako učinkovito. Mišice morajo zato biti sposobne tako kontrakcije kot sprostitve, obenem pa usklajeno in učinkovito premikati trup. Osnovna pomanjkljivosti sodobnega načina življenja, sodobnega treninga ter rehabilitacije je osredotočenost na krepitev mišic in na napredek, ki temelji na trudu ter moči. V luči pogleda na človeka kot na stroj je tak pristop logičen ter daje dobre kratkoročne rezultate. Dolgoročno pa privede do vedno večje zategnjenosti in občutka težkega okornega gibanja.

PREBERI VEČ »

Hernija diska

Kaj je hernija diska

 

Medvretenčna ploščica je sestavljena iz želatinoznega jedra in vezivnega obroča. Po puberteti se v njej, glede na to, da je ploščica neožiljena in ima zato slabšo sposobnost regeneracije, začnejo dogajati degenerativne spremembe. Kažejo se najprej z izgubo vode, posledično se zmanjša višina medvretenčnih ploščic, pojavijo se lahko tudi razpoke v vezivnem obroču. Skozi te razpoke v vezivnem obroču pa izhaja želatinozno jedro, ki pritiska na živec in to imenujemo hernija diska.

 

Po besedah dr. Vengusta hernija prizadene razmeroma mlade ljudi, najpogosteje se pojavlja med 25. in 45. letom starosti. Do hernije najpogosteje pride zjutraj, ko je ploščica bolje hidrirana in ima tako večjo prostornino. Takrat lahko že preprosto kihanje ali pa to, da vstanemo iz postelje, privede do tega, da želatinozno jedro prodre skozi razpoko. Gre torej za mikropoškodbe oziroma mikropritiske, ki povzročijo pritisk jedra na živec. Preobremenitev prav tako vpliva na večjo pojavnost hernije, poglavitni vzrok pa je v genetskih faktorjih, v slabosti vezivnega tkiva.

PREBERI VEČ »

Kot Ferrari po makedamu

Da bi vam podrobno razložila, kako se je Aleš Ernst srečal s klinično somatiko, kdaj in zakaj, bi vzela dragocen prostor za vse to, kar mi je povedal na tokratnem Zajtrku – ima pa vse napisano na spletni strani (aeq.si), tako da ne boste prikrajšani.

 

Skupaj z njegovo ženo Vesno smo namreč sedeli skoraj štiri ure. Prikovana, malce zategnjena, kot je opazil Aleš, sem poslušala modrosti, ki jih morda vsi v nekem pradelčku sebe poznamo, a niso tukaj in zdaj, ker nas tempo življenja odmika daleč stran od nas samih. Od osnov. Od gibanja. Od mehkobe gibanja in užitkov v njem. Ne, ker ne zmoremo, ampak ker smo se nekje na poti nehali učiti. Ne znamo upočasniti. Tule je zapisanih nekaj krepkih resnic o našem drvenju skozi življenje.

PREBERI VEČ »