AEQ IN ŠPORT

Zdravljenje poškodbe in preprečitev ponovitve

Pri zdravljenju in zmanjševanju verjetnosti ponovitve poškodbe v AEQ metodi velja pravilo, da je potrebno gibanje najprej normalizirati, nato optimizirati, nazadnje izboljšati. Že sama poškodba, do katere je prišlo pri športu, kaže na neusklajenost, neprilagojenost in neučinkovitost gibanja, ki bi bilo za ta šport optimalno. Ne bom pozabil vsem poznanega vrhunskega alpskega smučarja, ki je hodil na aktivno učenje AEQ metode zaradi neznosnih bolečin v kolenu. Čevlje si je lahko zavezal le, če je pokleknil, iz klečečega položaja se ni mogel dvigniti brez pomoči, a ga to ni ustavilo pred spustom po Petelinjem grebenu. Takšnih strank imam na žalost veliko. Lahko dvignejo 200 kilogramov, ne morejo pa si neboleče obuti nogavice.

PREBERI VEČ »

Tek in čuječnost uma nad telesom

Zavest je običajno usmerjena na doseg cilja za vsako ceno, ne pa iti hitreje proti cilju z uporabo zavestnega učenja, boljšega občutka in z zavestno izboljšanim gibanjem, kot uči AEQ metoda.

Naštete izmed veščin so vsepovsod poznane, kontrolirati mišice še posebej v središču telesa, ko jih ne vidimo in niti ne vemo, da jih imamo, pa je komajda znano področje. In prav tu imamo največ težav. FOTO: Shutterstock

Če si osvežimo spomin: metoda in dihanje AEQ se ukvarjata z odpravo vzrokov kroničnih bolečin in kroničnih bolezni, ki nastanejo kot posledica permanentno povišanega tonusa mišic in sprememb drže in gibanja osebe. Ta stanja močno vplivajo tudi na dihalne procese, ki so še posebej dovzetni na vplive telesnega ali čustvenega stresa.

Učenje je bolj učinkovito, če ga ponotranjimo. Vsak tekač bi se moral posvečati ne le fizični pripravljenosti, pač pa tudi nenehni čuječnosti uma nad telesom. V metodi AEQ to imenujemo nadzor nad telesom ali samozavedanje. Pomembno je zaznavati spremembe v gibanju, tako pa se da lažje določiti vzrok bolečine ali preprečiti tudi drobne poškodbe.

Zavestno preverjamo tako držo kot način sedenja, tako hojo kot tek. Nekatere gibe, ki jih nenehno izvajamo nezavedno in avtomatizirano, bi prav tako morali opazovati in korigirati. Spet druge gibe opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …).

PREBERI VEČ »

Poglej, kako dihaš, in spoznal boš, kdo si

Dihanje skozi nos ogreje in navlaži zrak in preprečuje izsušitev sluznice, odstrani znatno količino patogenov in dvigne koncentracijo dušikovega oksida v pljučih in krvi. 

Tekmovanje ni čas, da bi se športnik osredotočal na to, kako dobro ali kako slabo diha, temveč bi moral biti popolnoma osredotočen na tekmovanje.

Pri vadbi, manj napornih vajah in drugih običajnih aktivnostih raje dihajte skozi nos.

Športniki, ki so se namenili premagati konkurente ali se s športom ukvarjajo, da zadovoljijo željo po ugledu ali umirijo notranje napetosti, bodo naredili vse potrebno za zmago. Spreminjali se bodo z napornejšimi treningi, katerih posledice so neprijetni ali boleči telesni občutki.

Ravnovesje med vadbo in treningom se bo porušilo in dvigovanje napora ne bo usklajeno z dvigom učinkovitosti gibanja. Zaradi prepričanja, da je bolečina potrditev zadostnega truda in odločenosti, ta za športnika ne predstavlja opozorila na neprimernost pristopa, pač pa potrdilo, da je na pravi poti.

PREBERI VEČ »

O znakih, da naša vadba ni zdrava

Naša zavest pogosto pretiravanje v gibanju uporablja za preusmeritev čustvene energije v gibanje, s katerim ne urejujemo odnosov, ki nas obremenjujejo. Rojeva se umetno zadovoljstvo, ki nas pripelje na odstavni pas.

 Kot bitja svobodne volje imamo skoraj vedno izbiro upočasniti, se urediti in dvigniti svojo »somo« skozi boljše sodelovanje, razumevanje in spoštovanje med telesom in zavestjo.

Zaradi pomanjkanja časa in prevelikega osredotočenja na tehnologijo in odvisnosti od nje smo vedno slabši v razumevanju samega sebe in postajamo vse bolj odvisni od strokovnjakov ali aplikacij, od katerih pričakujemo, da nam povedo, kaj je narobe z nami.

Žal pa ne obstajata ne program niti naprava, ki bi lahko pokazala ali izmerila, kaj in kako čutimo sebe v svojem telesu.

Posledično je verjetnost, da si s športom zdravje dolgoročno slabšamo, zelo velika. Tako ni nepričakovan rezultat raziskave v kateri so leto dni spremljali 60 tekačev – ugotovili so, da je 39 od njih razvilo 55 poškodb.

PREBERI VEČ »

Kaj je moj resnični športni cilj?

Kako to ugotoviti -s kakovostno povezanostjo znotraj sebe in zmožnostjo sprejemanja občutkov in spoznanj tudi, ko so v neskladju z našimi načrti in željami.

Jasno je, da je za biti boljši potrebno izstopiti iz cone udobja in iti iznad svojih trenutnih zmožnosti, a ne vedno in ne za vsako ceno.

Dejstvo je, da športniki zaradi zmanjšane sposobnosti osredotočanja čedalje težje napredujejo in ostajajo nepoškodovani, saj današnji treningi potekajo preveč na silo. Manjka posvečanje gibalni inteligenci, ki bi jo moral športnik primerno izuriti za naraven dvig moči, in hitrosti brez neželenih posledic in razumevanja o enaki pomembnosti čustvene stabilnosti in inteligence za zdravo napredovanje proti zastavljenem cilju.

PREBERI VEČ »

Nadzor nad egom

Kdo je ego ? Ego nam omogoča spremembo naše okolice, da zadovolji naše potrebe in želje, ali pa nas na okolico prilagodi.

Življenje je že dolgo in vedno bolj odtujeno od telesa in naravnih zakonov in pravil po katerih mora telo delovati. Zato se soočamo z vedno več ovirami v vedno krajšem časi in je potreba po prisotnosti ega vedno pogostejša – tako ego prevzema glavno vlogo v sistemu telo-podzavest-zavest.

Ego je stanje zavesti, ki nastane ob pojavi ovire in nam omogoča, da jo ali premagamo ali obidemo. Takrat zavest usmerimo v zoženo stanje in spremenimo delovanje uma, da usmerimo delovanje telesa in ustvarimo primerna pritisk in gibanje, ki sta potrebna za ureditev neravnovesja in za povečanje homeostaze – tako zaznamo občutka zadovoljstva in stanja, da smo v redu.

Sam ego ni niti dober niti slab in je nujno potreben za urejanje odnosa do okolja in zagotavljanje potrebnih pogojev za življenje, zadovoljevanje potreb, reševanje težav in izpolnjevanje želja.

PREBERI VEČ »

Miselni vzorci med vadbo

Bistvo zgodbe je, da ne glede na jakost trud v napačni smeri ne bo prinesel želenih ali načrtovanih rezultatov.

Pri prepogostih neželenih rezultatih, poškodbah in hitrih nihanjih razpoloženja, kronični utrujenosti in čustveni nezmožnosti reševati neurejene medčloveške odnosese moramo iskreno vprašati in iskati odgovore, zakaj vadimo ali treniramo tako.

Precej dobro poznana zgodba pripoveduje o mojstru, ki med pogovorom z učencem pobere opeko in jo začne energično polirati. Ko ga učenec vpraša, kaj počne, mojster odgovori: »Delam si ogledalo.«

Bistvo zgodbe je, da ne glede na jakost trud v napačni smeri ne bo prinesel želenih ali načrtovanih rezultatov.

PREBERI VEČ »

Uspešnost pri Športu

Kot dolgoletni lastnik kolesarske trgovine sem lahko posledice nepravilnega pristopa do športa in napačnega motiva za uspešnost v športu pogosto opazoval pri svojih strankah. Največkrat si je tekač želel kupiti kolo, da bi razbremenil kolena in tetive, saj so mu svetovali – prijatelj, ortoped, fizioterapevt … -, naj vsaj nekaj dni na teden kolesari, namesto teče. Ob tem tekač pove, da ima zadnja leta vse več problemov z bolečinami in poškodbami in da vse težje ohranja nivo rezultatov, primernih njegovi ambiciji ali načrtom. Običajno si je kupil cestno kolo, da je z njim ohranjal kondicijsko pripravljenost. V nadaljevanju je večina prešla s teka na kolesarjenje, teka je bilo vse manj, kolesarjenja vse več. Odnos do telesa pa je ostajal nespremenjen.

PREBERI VEČ »

AEQ metoda in tek

Vsak tekač bi moral izmojstriti zavedanje gibanja in dogajanja v  svojem telesu.

To pomeni, da bi nenehno moral opazovati in se naučiti zaznati ter razumeti spremembe, ki se mu dogajajo ob gibanju. Tako bi lažje določil vzrok bolečin, poškodbe, in jo tako preprečil, hkrati bi ga  vse to peljalo do boljšega rezultata.

Normalno delovanje telesa od zavesti zahteva, da zavestno preverja tako držo kot način sedenja, tako hojo kot tek. Nekatere gibe, ki jih nenehno izvajamo nezavedno in avtomatično, bi prav tako morali redno opazovati in korigirati. Spet druge gibe opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, te zahtevajo več naše energije in več energije pomeni več odgovornosti ta pa zaheva več pozornosti. Vsi pa lahko  vse prevečkrat vidimo da več enegije pri športnikih ne poveča tudi pozornost na to kaj s to energijo izvaja.

 

PREBERI VEČ »

Povratek in vzdrževanje vrhunske forme

Z dvigovanjem telesnih sposobnosti se povečuje uporaba avtomatizacije, z več avtomatizacije se zmanjšuje zavestna kontrola nad gibanjem. Manj zavestne kontrole nad gibanjem zmanjšuje občutek in nadzor nad mišicami in propriocepcijo telesa. Zato se povečuje podzavestna kontrola nad mišicami ter s tem vedno večja in trajna napetost teh mišic. S tem se poveča utrujenost, občutek šibkosti in slabša koordinacija gibov kot tudi sodelovanja med agonisti in antagonisti.

PREBERI VEČ »

Raztezanje vs pendikulacija

Osrednji živčni sistem nadzira delovanje mišic s signali, ki do njega pridejo iz mišic.
Ko se gibljemo, možgani iz telesa nenehno prejemajo informacije o stanju v telesu in naši okolici. Na osnovi teh podatkov se oblikujejo ukazi, ki v mišice potujejo po motoričnem delu živčnega sistema. Ta senzorno motorična povratna zanka nam omogoča premakniti telo in izvesti željeno/potrebno gibanje. Skozi odraščanje se učimo gibe izvajati vse bolj kompleksno in s tem učinkovito ter v to vložimo (predvsem skozi igro) večino svojega časa in pozornosti. Tako postopoma razvijemo gibalno inteligenco, ki je odvisna predvsem od okolja, v katerem živimo, in navad, ki jih zaradi zahtev okolja pridobimo ter razvijemo.

PREBERI VEČ »

Vpliv dihanja na športne dosežke

Za dosego cilja se bo športnik podvrgel napornejšim treningom, posledice bodo bolečine ali  neprijetni telesni občutki. Ravnovesje med vadbo in treningom se bo porušilo in vloženemu naporu ne bo sledila učinkovitost. Zaradi prepričanja, da je bolečina potrditev za pravilnost treninga, mu ta ne predstavlja opozorila. Ko se ozre po drugih, vidi, da trenirajo enako, bolečina je normalna spremljevalka, torej ne vidi potrebe po spremembi. Kronične bolečine, obrabe in ponavljajoče se poškodbe se kopičijo. A to ne sledi premisi, da naj bi šport bil zdrav duh v zdravem telesu. Potreba super ega je prevelika, vpliv telesa na um premajhen.

PREBERI VEČ »

Bolečina

Kaj je bolečina in kaj nam sporoča V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bolečina opredeljena kot »neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca«, v drugotnem pomenu pa kot »občutek duševnega trpljenja«. Ker je lahko posledica telesnega ali umskega neugodja, je jasno, da sta zanjo dovzetna tako telo kot um. Pojavlja se v mnogih oblikah. Praska. Udarec. Zmečkanina. Obolenje. Moten spanec. Grožnja. Črvičenje v trebuhu. Otrplost v roki ali nogi. Včasih je bolečina izredno močna, včasih bolj blaga, vendar vedno čutimo, da je prisotna. Največkrat nam skuša nekaj dopovedati.

PREBERI VEČ »

AEQ metoda® in gibanje

Gibe, ki jih nenehno izvajamo in posledično postanejo nezavedni in avtomatični, moramo redno opazovati in korigirati. Kot tudi gibe, ki jih opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, te zahtevajo več naše energije in pozornosti. Redno zavestno preverjanje gibanja je izjemno pomembno za ohranjanje učinkovitosti in za njeno povečanje. Tako zavedanje gibanja kot njegovo kontroliranje omogočata eleganco in lahkoto ter manj napora. Če je napora manj, je gibanja več – govorimo o racionalnosti ali pravilu manj za več. Vložek energije je manjši, učinek večji. Najpomembnejše pa je da nam takšno gibanje nudi več užitka, ter ga zato raje izvajamo.

PREBERI VEČ »

Moj avto se giblje bolje kot jaz

Še pred pol stoletja so se ljudje še tudi v zrelih letih gibali relativno lahkotno in učinkovito, zdravniško pomoč so pretežno potrebovali zaradi poškodb pri delu. Avtomobili tega časa so bili glasni, potratni in nezanesljivi, lastnik konjička je bil tudi njegov mehanik. Upravljanje z vozilom je zahtevalo več prakse, znanja, izkušenj, občutka in razmišljanja, o bolečinah v hrbtu, vratu, križu in ramenih, o išiasu in glavobolih se je vedelo manj in razpravljalo manj. Danes je ravno obratno. Avtomobili so postali zanesljivi, hkrati pa je njihovo ohišje hermetično in vanj nestrokovnjak praviloma ne more posegati. Poraba in hrup sta manjša, udobje in opremljenost vozila čedalje večja. Upravljanje z vozilom zahteva vedno manj znanja, občutka, prakse in razmišljanja. Medtem pa so ljudje v zrelih letih pretežno okorni, počasni. Gibljejo se brez mehkobe, pogosto pa je vtis, da tudi brez užitka. Bolečine v mišicah so postale zveste spremljevalke.

PREBERI VEČ »

Gibanje v središču telesa mora biti učinkovito

Od rojstva naprej se učimo usklajene porazdelitve dela mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči kakovostnega nadzora nad mišicami in napreduje v okviru zmožnosti. Ker je njegova mišična moč še nerazvita, izkorišča druge danosti, kot je mišična usklajenost, s katero doseže želeni cilj.

Boljša koordinacija večjega števila mišic nam omogoči večjo učinkovitost, kar občutimo kot prijetno. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, občutimo kot neprijetno, in če traja dlje, postane boleče. Če opazujemo otroka, je očitno, da se ta pri učenju novih gibov ravna po načelu prijetnega. Če je gibanje neprijetno, želi ali spremeniti ali prekiniti to dejavnost. Ker pa prijeten občutek temelji na učinkovitosti, se potrudi, da razmeroma hitro usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno, kar pri odraslih vidimo redko.

PREBERI VEČ »

Naučimo se spremeniti svoje vzorce gibanja

Pomislite, kako bi hodili, če bi nas v levo stopalo pičila čebela. Bi obe nogi obremenjevali enakomerno ali pa bi morda levo nogo »pazili« in temu primerno bolj obremenili desno?

Poškodba vedno vpliva na ustaljene vzorce premikanja: da bi se izognili bolečini, gibe prilagodimo, saj ne želimo obremenjevati razbolelih predelov telesa. Po angleško temu pravimo favoring an injured area. To vodi v slabo držo, posledica pa je izguba svobode gibanja, oziroma, z drugimi besedami, pospešeno staranje. Na tej točki se lahko odločimo vztrajati v prilagojenem – napačnem – gibanju ali začeti z vadbo in vztrajati kljub bolečini. Toda tudi vsaka vadba ne bo prinesla olajšanja.

PREBERI VEČ »

Poškodbe pri športu

Če analiziramo pravila teka, opazimo, da ta ne zahtevajo dober nadzor nad načinom izvajanja gibov, temveč gibanje urejajo proga od starta do cilja, pravilen start ter vpliv truda, vzdržljivosti in moči na končni čas. Večina verjame, da posebnega učenja tek niti ne potrebuje. Tekač večino časa posveča povečevanju vzdržljivosti in hitrosti. To povečuje predvsem skozi trud in boljše prenašanje bolečine, ki postaja vedno bolj sestavni del tako treninga kot tekem. Zavestnega učenja in izboljševanja veščine ter večanja znanja je zelo malo ali nič. Preverjanje profesionalnega športnika je omejeno na kontrolo krvi in urina.

PREBERI VEČ »

Od središča telesa proti periferiji

Struktura telesa, oblika medenice in stanje najmočnejših osrednjih mišic nam povedo, da gibanje telesa izvira iz središča telesa in se širi proti periferiji . Pri klinični somatiki se gibalne nepravilnosti na periferiji (vrat, komolca, rami, kolena, stopali … ) rešujejo z delom in učenjem pravilnih gibov v centru telesa (boki, hrbet, trebuh ter trup kot celota). Šele ko se spremenita kontrola in občutek v centru telesa, se posvetimo periferiji ter odpravimo, kar je še ostalo nepravilnosti. Vsi ti pravilno naučeni gibi pa morajo počasi preiti v gibalni vzorec.

PREBERI VEČ »

Gibanje temelji na sodelovanju

Normalno in učinkovito gibanje telesa zahteva skladno sodelovanje med napenjanjem agonista ter sproščanjem antagonista. Ko sklenemo izvesti določen gib, tudi če ga bomo napravili nezavedno, običajno kontroliramo mišice, potrebne za izvedbo giba. Obenem del možganov (mali možgani), kjer poteka koordinacija, poskrbi, da se antagonisti sprostijo. Povezanosti med mišicami, ki se krčijo, in med onimi, ki se sproščajo oziroma skladno s prvimi podaljšujejo, se učimo od vsega začetka našega življenja. Skozi gibanje se naučimo usklajevati motorne vzorce na način, ki nam omogoča uporabo najmanjšega potrebnega napora in največjo učinkovitost.

PREBERI VEČ »

Spreminjanje vzorcev gibanja

Poškodba vedno vpliva na ustaljene vzorce premikanja: da bi se izognili bolečini, gibe prilagodimo, saj ne želimo obremenjevati razbolelih predelov telesa. Po angleško temu pravimo favoring an injured area. To vodi v slabo držo, posledica pa je izguba svobode gibanja, oziroma, z drugimi besedami, pospešeno staranje. Na tej točki se lahko odločimo vztrajati v prilagojenem – napačnem – gibanju ali začeti z vadbo in vztrajati kljub bolečini. Toda tudi vsaka vadba ne bo prinesla olajšanja.

Na splošno velja, da gibanje krepi obstoječi vzorec gibanja. To pomeni, da vadba po poškodbi okrepi vzorec napačnega gibanja, ki se je razvil kot posledica poškodbe. Tonus poškodovanih mišic postane močnejši in tudi krčenje preostalih mišic, ki ščitijo poškodovano površino, postane močnejše. Ko po poškodbi krepimo mišice, s tem krepimo tudi bolečino. Po vadbi lahko zato poškodovano območje po obdobju začasnega izboljšanja postane ponovno razbolelo, zato je vadbo potrebno prilagoditi ali z njo  celo prenehati. To se zgodi pri običajnem pristopu k treningu.

PREBERI VEČ »

Dihanje AEQ

Namen dihanja je, da čim bolj učinkovito izmenjavamo pline med zrakom in krvjo v pljučih. Kisik iz zraka, ki je za človeka najpomembnejša snov, postane tako dostopen vsem telesnim celicam, ob prisotnosti kisika se v celicah sprošča energija, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje. Po drugi strani pa se iz telesa izloča ogljikov dioksid, ki je produkt celičnega metabolizma. Dihanje, če je ustrezno, omogoča ravnovesje v telesu in homeostazo v celicah. Od kakovosti dihanja je odvisno, kako se počutimo, kakšno je naše zdravje, imunska odpornost, stanje uma, kakšni so čustveni odzivi.

Kakšna pa je realna slika dihanja v večini primerov? Globoko, počasno neslišno trebušno dihanje ali dihanje z diafragmo je bolj domena dojenčkov in malih otrok, kot pa mladostnikov in odraslih. Zakaj pride do sprememb v načinu dihanja?

PREBERI VEČ »

Napredovanje

Nihate med starim in novim, četudi veste, razumete in občutite, da vam staro ne ustreza, vas moti ali vam celo škoduje. Kljub temu nihate med tem, kar je bilo, in tem kakršni bi radi bili ali kar bi radi imeli. Napredovanje je potrebno, če hočemo živeti in ostati živi. Ko stranki pojasnjujem, kako bo težave odpravila z AEQ metodo®, pogosto slišim: »Veliko tega že dolgo vem, a mi do sedaj ni pomagalo.« Vprašam: »Pa to dejansko razumete in dojemate ter se aktivno spopadate z bolečinami in težavami?«

Med vedenjem, kaj je treba storiti, in učenjem, ki poteka tako na uspehih kot na napakah, je velika razlika. Vzeti si moramo čas in se ukvarjati s spremembami; potrebna so zavestna dejanja.

PREBERI VEČ »

Kontrola mišic

Glavni namen učenja boljše kontrole mišic je doseganje mojstrstva. Kontrola mišic vključuje veliko več kot le izboljševanje sposobnosti kontrakcije mišice. Vključuje povečanje sposobnosti sprostitve (daljšanja) mišic, ki je enako  pomembna kot njihova kontrakcija. Omogoča izboljšanje selektivnega nadzora nad mišicami ter posledično razvoj in izboljšanje selektivne uporabe mišic, ki so potrebne za izvedbo giba na najprimernejši način (agonist/antagonist).

Tako povečamo učinkovitost porabe energije na dveh nivojih. Pri prvem energijo za kontrakcijo usmerimo samo v agoniste, v drugem nivoju osvobodimo mišice, ki bi se morale v tem istem gibu  podaljšati za doseganje urejene, pravilne mojstrske izvedbe gibanja. Tako povečujemo učinkovitost pretvorbe energije v delo in s tem zmanjšamo entropijo.

PREBERI VEČ »

Kot Ferrari po makedamu

Da bi vam podrobno razložila, kako se je Aleš Ernst srečal s klinično somatiko, kdaj in zakaj, bi vzela dragocen prostor za vse to, kar mi je povedal na tokratnem Zajtrku – ima pa vse napisano na spletni strani (aeq.si), tako da ne boste prikrajšani. Skupaj z njegovo ženo Vesno smo namreč sedeli skoraj štiri ure. Prikovana, malce zategnjena, kot je opazil Aleš, sem poslušala modrosti, ki jih morda vsi v nekem pradelčku sebe poznamo, a niso tukaj in zdaj, ker nas tempo življenja odmika daleč stran od nas samih.

PREBERI VEČ »