Razlike med Klinično Somatiko in AEQ metodo

Gorazd Ažman učenec AEQ metode 3/5 – 10. 11. 2021

Razumevanje razlik med Klinično somatiko in AEQ metodo iz perspektive učitelja AEQ metode

Med obema pristopoma lahko najdemo številne razlike in seveda mnoge skupne točke. To je razumljivo saj pri AEQ metodi ne skrivamo na kaj se naslanja. Zato sem se v prvem delu pisanja naloge predvsem usmeril v iskanje vsebine, kjer sta metodi najbolj povezani. Oziroma vsebino, pri kateri se je razvoj ene ustavil in razvoj druge začel. Moje trenutno razumevanje sem skušal strniti v spodnji odstavek.

Učitelj klinične somatike je usmerjen v odpravo senzorno motorne amnezije in povečanja zavedanja pri učencu, učitelj AEQ metode pa učenca uči z zmanjšanjem senzorno motorne amnezije in povečanjem zavedanja spremeniti vedenje (odnosi, čustvena zrelost, dihanje, ipd.). Ali zapisano drugače, kar je za klinično somatiko cilj (goal), je za AEQ metodo orodje (means) oziroma pripomoček.

Ne želim pa, da se to razume, da metoda AEQ nadaljuje, kjer se je klinična somatika končala. Namreč tako ena kot druga imata svojo pot razvoja. Ključno se mi zdi poudariti, kako pomembno je drugačno razumevanje odprave SMA in namena njene odprave. To razumevanje pa omogoča metodi AEQ nadaljnji razvoj v širino in globino.

Pri prebiranju del Hanne in drugih avtorjev se moramo zavedati, da knjige, transkripte in članke beremo skozi prizmo razumevanja AEQ metode. Na posameznih delih seveda lahko prepoznamo, kje se je razumevanje ustavilo. Zanimivo je že, da Thomas Hanna popačenje dihanja razume kot posledico popačene drže, a izpostavil bom njegov zapis, v katerem lahko prepoznamo zgoraj opisan pristop. Namreč po tem, ko bomo odpravili SMA bomo stanje le še vzdrževali.

After you have mastered bodily control, you will arrive at a new stage of your Somatic Exercises: maintenance of your sensory-motor control. You must preserve what you have learned as a normal and permanent aspect of your bodily habits without any loss or erosion due to the daily stresses to which you may be subjected. While the learning stage requires patient attention, the maintenance stage requires only a short time each day to reinforce what you have learned. [Thomas Hanna, »Somatics Reawakening the mind’s control of movement, flexibility, and health«, Cambridge: Da Capo Press, 1988]

Prav v razumevanju travme in bolezni zaradi prilagoditve, klinična somatika ne ponuja pravih odgovorov za trajno odpravo težav, podprto z ustrezno razlago. Učenec je prepuščen samemu sebi, da se spoprime s spremembami v občutenju od znotraj in od zunaj. Če temu ni kos, se bo na poti ustavil ali vrnil nazaj.

Izpostavil bi še razmišljanje Mosheja Feldenkraisa, ki je Hanno vpeljal v svet somatike in na katerega dognanja se je Hanna pomembno naslonil. Feldenkreis namreč razmišlja, da bo novim generacijam lažje, saj da jim bo prihranjeno trpljenje. Tu lahko prepoznamo pomemben razkorak nad prepoznavanjem vpliva podzavesti, kot ga razumemo pri AEQ metodi.

This process is now understood in many quarters. Already the present growing generation is spared much futile suffering and shows signs of greater emotional stability, With healthier and saner teachers and moralists the future generations have a good chance offorming a happier disposition altogether. [Moshe Feldenkreis, »Body and Mature Behaviour«, New York: Eighth Printing, 1981]

Oba predhodnika sta bila kot akademika vešča pisanja strokovnih člankov, del in knjig. Zanimivo je, da sta eden kot fizik in drugi kot filozof velik del časa posvetila študiju nevrologije. Je pa iz njunih del razvidno, da sta uporabila pri tem teoretičen pristop. V teoriji in rezultatih raziskav drugih sta iskala potrditev svojih dognanj in hipotez. Kako zahtevno je pristop ali metodo dokazati z empiričnim pristopom je možno videti pri »očetu« stresa Hansu Selye, ki je po več letih eksperimentalnega dela tudi prešel v izvajanje predavanj in pisanje knjig. Pri tem je pomembno izpostaviti, da jima je pisanje knjig vzelo precej časa. Pri pisanju sta potrjevala svoje teze in seveda zato imela manj časa, energije in pozornosti za nadaljnji razvoj svojih pristopov. Kasneje bom opisal še moje razmišljanje o tem delu.

Iskanje razlik z branjem tekstov nam omogoči en pogled, možno je tudi primerjati Aleševe zapise in razlage AEQ metode in na primer zapise in razlage v knjigi učenke Tomasa Hanne Sureshe Hill – zadnje knjige so iz leta 2015. Lahko pa pri uporabi razumevanja razlik uporabimo bolj AEQ pristop. Primerjamo lahko kakšna vprašanja so Hanni postavljali njegovi učenc,i z vprašanji, ki jih mi postavljamo Alešu. V resnici so že nekatera vprašanja s strani udeležencev 60 dnevnega programa dihanja na povsem drugem nivoju razumevanja. V transkriptih s Hanninih predavanj lahko preberemo vprašanja usmerjena v način izvajanja gibov, v razumevanje mišičnega tonusa, daljšanja in krajšanja mišic. Pri AEQ pa učenci preidejo na vprašanja, kako SMA vpliva na njihovo vedenje, zakaj so razvili SMA in tako vedenje, kako ga odpraviti. Razlika je zelo velika, rezultati pa zagotavljajo trajnejšo spremembo stanja in omogočajo rast in napredek. Hkrati pa so pokazatelj nivoja znanja učitelja in njegove sposobnosti prenosa tega znanja na učence.

Hkrati sem, na podlagi tega razmisleka, mnenja, da je poznavanje klinične somatike za vsakega AEQ učitelja pomembno. Pomaga mu razumeti, kje na poti učenja se nahaja sam in kje njegovi učenci. Namreč začetno usmerjenost v sproščanje mišične napetosti in izboljševanje počutja z izvajanjem vaj je točka kjer začnemo. Do kam bomo prišli pa je pomembno tako od sposobnosti in stopnje razvoja učitelja, kot pripravljenosti učenca. In vprašanja, ki nam jih učenci postavljajo, nam pomagajo razumeti, do kje s svojim znanjem uspemo pri njih prodreti. Hkrati pa moramo iskati slepe pege, teme ki jih učenci z nami ne odpirajo. Tako kot so med drugo svetovno vojno angleški inženirji do razvijali letala. Popravili so dele, ki so bili na letalih, ki so se vrnila celi. Sklepali so, da tista letala, ki so bila zadeta v te dele, se niso vrnila. Enako je pri nas samih, če so teme nedotaknjene, nenaslovljene in na njih ne bomo delali, se jih izogibali, bomo sami padli, ko bomo zadeti. Pa naj bo to pri delu z učencem ali v življenju.

Naj tu dodam odstavek s prejšnje naloge:

Če somatski učitelj doseže, da se učenec bolj zaveda svojih občutkov, pa AEQ učitelj usmerja pozornost tudi na dogajanje v okolici, ki ga učenec zazna in občuti ter se nanj čustveno odzove.  Učencu pa pomaga, da svoje odzive in vedenje analizira in ovrednoti. Lahko bi rekel zelo poenostavljeno, da je somatski učitelj težko z učencem 24/7, AEQ učitelj pa s pravilnim usmerjanjem pozornosti učenca na občutenje znotraj in zunaj some lahko nanj deluje od znotraj tudi takrat, ko ni pri njem ali z njim. Tu se približamo oziroma postopoma konvergiramo k vlogi Virgila, ne dobesedno ampak alegorično.

V zaključku bi rad izpostavil, da sem zgoraj opisal, kako sam razumem vsebinsko jedro AEQ metode. Sam ga vidim, čutim in razumem tako, da s pomočjo odprave SMA, sprostitvijo zakrčenosti, povečanjem zavedanja skozi izboljšano propriocepcijo in interocepcijo lahko izboljšamo svoje vedenje, dihanje, spanje, čustveno zrelost. Tako mi ta pristop pomaga pri osebni rasti, individualnem ali skupinskem delu z učenci, pa tudi v službi ali na družinskem srečanju. Okoli tega bi bilo smiselno in vredno oblikovati nek teoretični sklop (razširjeno z razlagami podmornica-letalo…).

Če uporabim startupovski žargon, prav v zapisanem vidim ključne elemente, ki omogočajo pivotiranje oziroma prilagajanje produkta potrebam učencev. To je v današnjem času izrednega pomena. Namreč vse skupaj se spreminja zelo hitro. V času, ko sta Hanna in Feldenkreis lahko pisala knjige, so imela podjetja razvojne cikle za nove produkte in storitve dolge več desetletji. V povrečju je bila življenska doba produktov dolga 75 let. V obdobju po letu 1990 so je to skrajšalo na 15 let in v zadnjem obdobju se je skrajšalo že na 7 let. S tem da so se, razvojni cikli (potreba po prilagoditvi produktov) od leta 2018 s štirih let do leta 2020 skrajšali že na 2-3 leta. Glej priloženo sliko. [Dr. Nadya Zhexembayeva, »Stop Calling it Innovation«, Youtube: The Innovation Cafe, 2021]

Trend povečevanja hitrosti je jasen in zato sem mnenja, da je v tem obdobju za AEQ metodo pomembneje (ne pa edino pomembno), da se ustrezno razvija in prilagaja. Pravzaprav nam sama AEQ metoda omogoča, da smo dovolj sproščeni, kar je predpogoj za kreativnost. S tem pa smo se zmožni učinkovito prilagajati ter odzivati na spremembe v družbi. Sam tako širino bolj razumem kot prilagajanje uporabe metode, za naslavljanje izzivov družbe (dihanje, šport, spanje,..). Njen razvoj v globino pa omogoča kvalitetnejšo odpravo SMA, oziroma je nujno potreben, saj je SMA vedno močnejša.