Ogenj, rit in kače niso za igrače 1.del

Milena Miklavčič

ogenj_rit_in_kace_niso_za_igrace_nova

Zgodbe, spontano nanizane, iskrene o intimnih odnosih med moškim in žensko od začetka 20. stoletja dalje.

Zgodbe so odkrite in povedane brez zadržkov. Tenkočutno brskanje po preteklosti, da bi ohranili spomin. Vzponi in padci, napake in vrline ljudi, ki so nas obkrožali, pa je bilo premalo časa, da bi nam povedali, kaj vse so doživljali.

Zgodovina, ki jo je Milena Miklavčič popisala v svoji knjigi, je zgodovina očetov, ki niso poznali imen svojih otrok, in zgodovina žensk, katerih življenje se je vrtelo okoli rojevanja, gospodinjenja in služenja moškim. Knjiga je nekakšna »zgodovina v živi besedi«, ki je namenjena bralcem vseh starosti. Mladi bodo ob njej spoznavali življenje prednikov, starejši bodo obujali spomine. Milena Miklavčič je pisateljica, pravljičarka, publicistka, novinarka in raziskovalka iz Žirov.

384 strani, mehka vezava, 22×15,5 cm

Nekoč ni bilo na razpolago nikakršnih informacij o moškem in o ženski, o njunih spolnih organih, delovanju le-teh.Knjige o medsebojnih odnosih niso obstajale, bognedaj o intimi.

Ko beremo knjigo Ogenj, rit in kače, moramo pozabiti na čas, v katerem živimo.

Obdobje med leti 1900 in 1965, ki ga avtorica opisuje, je bilo drugačno, vanj se je potrebno vživeti in ga poskušati razumeti takšnega, kot ga predstavljam skozi zgodbe.Ljudje so bili nekoč po eni strani polni strahu pred grehom, po drugi strani je v njih ”vrel” nagon.

Ženska je bila največja žrtev, saj se je prav na področju spolnosti ”spremenila” v objekt, ki je bil namenjen zgolj rojevanju in zadovoljevanju moškega nagona.Mnogi so danes v slabšem položaju, kot so bili naši predniki.Ženske so bile nekoč priklenjene na moškega, ker so bile finančno odvisne od njega.

Ženske iz 21. stoletja pa so polne informacij o sebi, intimi, imajo svojo takšno in drugačno neodvisnost, pa jih je še zmeraj odločno preveč, ki ”padajo po stopnicah” in dovolijo, da se moški izživljajo nad otroki. Torej…?

O AVTORICI

Milena Miklavčič, pisateljica, novinarka in publicistka, že vse življenje živi in dela v rojstnem kraju, v Žireh. Njen življenjski moto se glasi: »Vsaka, še tako slaba stvar je za nekaj dobra.« Teh besed se drži kot klop, saj ji prinašajo zadovoljstvo, moč, radoživost, dobro voljo in veselje do življenja. Je prva, ki se je zgodbam o intimnem življenju prednikov posvetila širše, a z vsem spoštovanjem, obenem pa tudi z občutljivo tankočutnostjo do najbolj ranljivega, kar se lahko zgodi med dvema človekoma. Še zmeraj spodbuja tudi druge, da raziskujejo lastne korenine, dokler so tisti, ki bi lahko kaj povedali, še živi. Za svoje literarno delo je prejela več nagrad.