Mnenja športnikov o AEQ metodi®

Mnenje o AEQ metodi, Štefan Hadalin

Sam sem imel že dlje časa nadležne težave s hrbtom, ki so mi vedno znova po napornejših fizičnih treningih tako v poletnih kot zimskih mesecih povzročale nemalo težav.

Bolečine, ki sem jih čutil so vplivale na moje počutje, mi omejevale potek treninga in me v sezoni 16/17 prikrajšale za slab mesec sezone. Poleg bolečin v hrbtu, sem imel zaradi utrujenosti in preobremenjenosti tudi težave s spancem in nespečnostjo. Nisem uspel razbrati in ugotoviti, zakaj toliko težav in od kod vse to prihaja. Sicer sem vedel, da je utrujenost po vseh količinah treninga in obveznosti, ter stresa, ki ga to prinese normalna, vendar pa se te utrujenosti nisem mogel znebiti tudi s popolnim počitkom.

Odločil sem se nekaj spremeniti in zgoraj naštetim težavam narediti konec oz. jih omejiti do te mere, da me to ne bo oviralo pri mojem vsakdanjem urniku. Z AEQ metodo® sem prišel v stik pri Alešu Ernstu na aktivni terapiji, iskal sem rešitev za zgoraj naštete probleme. S primerno razlago, učenjem in izvajanjem vaj pod njegovim nadzorom sem dojel bistvo in začutil prve spremembe v telesu.

Prav z AEQ metodo® sem si uspel približati razumevanje zakaj se mi vse to dogaja in kako določene stvari izboljšati in se jih naučiti narediti drugače. Seveda, tako kot druge stvari tudi to učenje ni lahko in je zato potrebno vložiti določeno količino časa in pozornosti. Učenje skozi AEQ vaje® me vodi do tega, da vse bolje razumem svoje telo in se znam ustaviti brez slabe vesti takrat, ko je nivo pozornosti na treningih nižji in posledično nižje zavedanje telesa in gibov. S pomočjo AEQ vaj se sproščam po treningih in daljših napornih dnevih. Izboljšujem si kvaliteto počitka in spanca in vedno bolj čutim in razumem svoje telo. Še vedno sem v procesu razumevanja in učenja, vendar si s pomočjo vaj in razumevanja AEQ metode® odpiram svoja nova razumevanja do občutkov in dogodkov, ki se mi dogajajo in s to pomočjo odpravljam morebitne anomalije v telesu in čutenju.

Štefan Hadalin, alpski smučar, Stara Vrhnika

Screenshot 2020-06-04 at 16.30.03

Mnenje o AEQ metodi, Pika Dvornik

Če predpostavim, da se v zadnjem času gibam v “smučarskem okolju”, lahko mirno rečem, da veliko časa posvečamo detailom, opazovanju voženj, iskanju napredka v materialih, načinu vožnje, takim in drugačnim izboljšavam … Inovacije na materialih prihajajo, milo rečeno, vsakoletno. Nove ideje, originalne zamisli in izpeljave, novi izumi, patenti. S tem povezano “skrivanja” le teh. Veliko tekmovalcev nas pomisli, kaj vse bi dali, da bi jih lahko preizkusili ali uporabljali. Pa do večine ne moremo, ker so v ozadju dostikrat tudi prevelike vsote denarja. Te pa ne bi bile, če pomen izuma nebi bil tako pomemben. Veliko pozornosti gre na stvari izven nas. Zamisli si kakšne ideje in originalne stvari bi opazil, oziroma začutil znotraj sebe in kakšen pomen bi jim dali oziroma ne bi.

Spomnim se klica pred leti, ko me je poklical prijatel in rekel: ” … ni fora v tem. A veš v čem je fora vsega tega? (polminutna tišina) Fora je ta, da … saj je posvoje zanimivo heh. Ja, pravzaprav se moraš izumit. A veš kaj mislim, si predstavljaš? Izumit se moraš. Ker drugo je kar nekaj!”.  Ko pomislim v pretekli čas, se zaradi tega že nekaj let gibam po tej smernici “izumljanja”. Mi je pa AEQ metoda bistveno pripomogla, da se tega zavem v veliko večji meri in nimam več nekaj “posrečenih poizkusov”, temveč več opaženih nezaželjenih vzorcev, jasnejšo in bolj razumljeno razlago, ter več uspelih izvedb, predvsem pa se izraža vse bolj zares, celostno, življensko, ne pa samo na določenem področju.

Absolutno se še vedno znajdem v neprijetnih situacijah, se pa že v naslednjem momentu zavem še ene stvari, ki mi jo je pa prvi “dal” AEQ pristop. In sicer, da se naj ne ujamem v neočakanosti. Dal mi je čas. Oziroma, dal mi je realne dokaze, rezultate, da sem si lahko pridobila pogum, da si sedaj upam vzeti čas. To pa mi tudi predstavlja temelne pogoje za izzum sebe. In ker so temelni in so v nas samih, in hkrati prisotni s svojim vplivom povsod kamor pogledamo. Jasen občutek, nedvoumna razlaga, boljši plan, potrebna sprememba, čista misel, mehek učinkovitejši gib, lepota izjave, čudovitost narave.

Pika Dvornik, alpska smučarka, Mokronog

Mnenje o AEQ metodi, Vesna Štamberger

Bil je skoraj zadnji decembrski dan, temperature primerne letnemu času, a za vsega vajene kolesarje pač nič posebnega. Če te čez pol leta čaka pomembna dirka, potem pač greš in se ne sprašuješ, ali je to smiselno ali ne. Ker verjameš, da je. Ker vse, prav vse podrediš cilju – tretjič odpeljati Dirko okoli Slovenije. Navajena si biti superženska, voziti divji slalom med družino, službo in treningi, opravljati več stvari hkrati, biti hobotnica. Ker te to dela živo, pomembno, ker te navdaja z nečim …. Prvi dnevi novega leta pa so nato s seboj prinesli solze, razočaranje, šok in … nadvse urgentno operacijo hrbtenice. Brez posebnih prejšnjih opozoril (športnike tako ali tako vedno nekaj boli) oziroma s popolno ignoranco vseh opozoril, ki jih je pošiljalo telo. Še več … bolj, kot greš preko sebe, bolj si pomemben, boljši od večine, skoraj nadzemeljski.

A telo opozarja, da si dejansko močan le toliko, kot ti dovoli telo in ne glava. Tudi po operaciji in dolgotrajnem okrevanju je glava še vedno živela v popolnoma drugem svetu kot preostanek telesa. Dokler se ni 8 mesecev po operaciji zgodba ponovila. Nova operacija sicer ni bila potrebna, je bila pa morala popolnoma na psu. Dva meseca neznosnih bolečin, ko je bilo življenje praktično omejeno na trenutke bistre glave med enimi in drugimi protibolečinskimi tabletami. In na spoznanje, da bo potrebno nekaj korenito spremeniti, če se želim sploh še kdaj postaviti na noge. Splet okoliščin me je tako pripeljal do Aleša. Sprva razmišljanje o tem, kako bom zmogla 8 urno delavnico, saj ne morem niti noge dvignit … seveda, glava je bila še vedno naravnana izključno na športne dejavnosti. Če ni treninga, če ni tekem, ni življenja  Po prvi delavnici še vedno nisem vedela, kaj bi sama s sabo, kaj bi z Aleševimi nasveti. Še vedno sem iskala elemente treninga.

Vse vaje so bile oddelane na »vso moč«, do konca, kot pač vedno. Če »se ne razbiješ, nisi naredil nič«. Nato pa je počasi sledilo odkrivanje zame popolnoma novih dimenzij življenja. Stanje pred ogledalom preteklosti in svojih ravnanj ni bilo nekaj, kar bi kadarkoli rada počela. Odpiranje omar, v katerih ležijo popolnoma zaprašeni okostnjaki je prav tako nekaj, česar verjetno nihče ne želi. A ko enkrat omare odpreš, ugotoviš, da lahko okostnjake z enim sami pihom spremeniš v prah, ki ga veter raznese na milijon koncev. S pomočjo AEQ metode se počasi učim živeti drugače. Spoznanje, da ima vsako dejanje svojo posledico, da ima vsak zakaj svoj zato in da mi je neprimerno lažje, ko se zavedam lastnega telesa, lastnih omejitev in v njih uživam … Spoznanje, da imam glavo na vratu pritrjeno tudi zato, da sta le ta in telo tudi dejansko povezana in ne le zato, ker bi bilo naravnost nenavadno hoditi po svetu z glavo v roki, je bilo, kot bi ravnokar odkrila Ameriko.

Ko sem prvič prišla do Aleša in se začela srečevati z AEQ metodo, si nisem niti približno predstavljala, kaj to sploh pomeni. Pač, še ena terapija, ki mi bo pomagala sanirati hernijo in me čim prej postaviti nazaj na kolo, na cesto in v vsakdanje življenje. Bolj, ko sem se spoznavala z metodo AEQ in dlje, kot poznam Aleša, bolj se zavedam tega, da tako, kot sem s tem razmišljanjem brcnila v temo, dejansko nisem še nikoli. Premalo je besed, ki bi lahko opisale transformacijo v razmišljanju, v počutju in dojemanju sveta. Vendar – sedaj vem, da imam ušesa, ki dejansko slišijo, oči, ki vidijo in telo, ki mu glava pusti delovati tako, kot telo to zmore. Saj bi verjetno zmogla tudi brez pomoči AEQ metode in niti ne bi vedela, da je karkoli narobe, a kvaliteta življenja se je tako korenito spremenila, da lahko rečem samo: hvala hrbtenici, da si me izdala in še bolj hvala Alešu, ki si me seznanil s skrivnostmi AEQ metode.

Vesna Štemberger, Ljubljana

Diagnoza: sum na ankilozirajoči spondilitis

Z bolečinami v hrbtu se srečujem že dlje časa. Danes ugotavljam, da mi jih je vedno bolj uspevalo utišati, kar pa ne pomeni da niso bile tam. Skozi učenje AEQ metode® pa spoznavam, da ko sem poizkusil preslišati bolečine v hrbtu, sem uspel preslišati tudi del sebe.

Bolečine so tekom življenje prihajale v različno dolgih časovnih intervalih, nato pa spet povsem izginile. Veliko sem se ukvarjal s športom in telo je bilo močno, vendar so bile mišice, ki so najpomembnejše zelo šibke, ker sem k športu pristopal na napačen način.

Pred dvema letoma so bile bolečine tako neznosne, da jih ni bilo mogoče utišati. Pojavljale so se predvsem ponoči (v križnem in prsnem delu), čez dan se je še nekako dalo zdržati. Osebni zdravnik me je napotil na rentgen, pregled krvi in MRI. Pregled krvi je pokazal pozitiven HLA-B27, MRI pa potrdila sum na ankilozirajoci spondilitis. Besedo, ki si jo težko zapomniš, še težje pa jo izgovoriš. Prvič, da sem šel o neki bolezni raziskovati po internetu in veliko je za prebrati, manj pa o tem kako k temu uspešno pristopiti. Klasična medicina trenutno k temu pristopa z protivnetnimi in protibolečinskimi tabletami. Po domače, Nakolfen – 2 na dan. Ko odpove želodec, ti jih baje zamenjajo. Kolegica me je naskrivaj (ker nisem član farmakološkega društva) spravila še na predavanje o spondilitisu, kjer se je samo se potrdilo tisto kar sem bral na internetu. V kratkem. Začne se z okorelostjo spodnjega dela hrbta ali križa, nadaljuje pa v zakostenevanje hrbtenice. Bolezni klasična medicina trenutno ne zna ozdraviti, s tableti pa lahko upočasnjujejo napredovanje in lajšajo simptome. Naklofen sem jemal eno leto nato pa je želodec sporočil, da jih ima dovolj in sem ga poslušal. Z osebnim zdravnikom sva se o tem precej pogovarjala in hvala bogu, da je pripravljen prisluhniti, da bi poizkusil se kakšno “alterntivno” metodo (čeprav ne vem koliko časa bomo za te metode se uporabljati izraz alternativna). Pove mi, da jih sicer ne pozna ampak, da me podpira naj preizkusim, vendar tudi pove, da mu je žal, ker si bom terapije moral plačevati iz lasnega žepa.

S AEQ metodo® sem se prvič srečal pred dvema letoma. Aleš ob prvem obisku ni kaj dosti govoril o tem kaj se da in kaj ne. Na nek način mi je to všeč, ker verjamem, da se vse da, če se hoče in na ta način klientu dopusti izbrati, če si to zares želi. In tako sva začela z vajami, katerim sva kasneje dala ime učenje, kar je, mimogrede, pravilen izraz. Skozi dveletno učenje se je dogajalo marsikaj. So obdobja ko napreduješ, se sprašuješ če se izplača in obdobja ko se ne premakneš nikamor. Poleg dela na telesu se tako učiš še potrpežljivosti, discipline, vztrajnosti in spoznavaš, da je tudi v življenju tako. Kar se tiče mene, sem opazil da je glavni problem v predelu medenice. Mišice v tem predelu so bile blokirane. Gibljivost medeničnega dela sem kompenziral z drugimi predeli, kar pojasnjuje bolečine tudi v drugih predelih hrbtenice. Lahko bi rekel, da so mišice v določenem trenutku ali obdobju otrpnile in si nato zapomnile, da je tako pravilno in boljše. Skozi zavestno učenje se učiš drugače. Ozaveščaš situacijo in z drobnimi premiki postavljaš nov kriterij pravilnosti. Z ozaveščanjem telesnega dela, pa istočasno ozaveščaš tudi svoj duhovni del, tako da se je tekom učenja, ki še traja, dogajalo marsikaj.

Danes lahko rečem, da se učim nove hoje, novega smučanja , novih izletov v hribe…. Moči in energije je več, ker so mišice bolj pravilno uporabljene, bolj sproščene in delujejo bolj optimalno. Skozi učenje AEQ metode® se spoznavaš s svojim telesom in preko njega tudi sam s seboj. Vedno bolj ti postaja jasno kako bi mišice morale delovati in zakaj se mora pri določenem gibu določena mišica podaljšati in druga skrajšati, tako da lahko vedno bolj raziskuješ in popravljaš samega sebe. Preko tega pa postajaš zavesten samega sebe tudi na drugih področjih. Danes je bolečina bistveno manjša oziroma včasih sploh ni prisotna. Drugi MRI pa bistveno boljši. Poleg tega se besedna zveza ankilozirajoči spondilitis v njem ne pojavlja več.

Ne trdim, da je AEQ metoda® edina metoda za zdravljenje spondilitisev, vendar če bo samo ena oseba s tovrstnimi težavami prebrala ta članek, se na podlagi tega odločila za klinično somatiko in težave ozdravila, bom srečen, tako, kot sem srečen za sebe.

Andrej Udovč, Kranj

Benjamin Trontelj - Izkušnja klinične somatike

Še danes se spomnim, ko sem prvič poklical Aleša in opisal moje težave z bolečinami v kolenu pri kolesarjenju in pozorno je poslušal.

Mirno me je vprašal po mojih ramenih in morebitnih preteklih poškodbah in operacijah, kolena ni omenjal in me pomiril, da bo vse u redu… Nasmejalo se mi je do ušes, takoj sem začutil, da bomo delali na vzroku in ne »krpali« simptomov.

Če dobro pomislim, sem prvič bolečine na kolesu začutil v levi preponi, v študentskih časih, 15 let nazaj med dnevnim kolesarjenjem po Ljubljani. Nekaj let za tem, so se bolečine zopet pojavile in se celo selile na spodnji del hrbta, levi kolk, koleno in na nasprotno stopalo. Ne samo pri kolesarjenju, tudi pri teku, hoji navkreber, med službo, pri sedanju v in iz avta, skratka ne samo pri športu ampak tudi pri aktivnostih vsakdanjega življenja.

Rešitev kot vedno sem iskal v šibkem mišičju, čeprav sem se redno ukvarjal s športom in tako dodajal vedno nove vaje, imel fizioterapevtske obravnave, izvajal samomasažo z različnimi pripomočki in raztezne vaje skoraj do onemoglosti… Zaradi nezadovoljstva z rezultati in ne-mira v sebi, sem iskal rešitev naprej in končno »spoznal« Klinično somatiko. Ključ je bil v sprostitvi in zavedanju določenih delov telesa oz. usmerjanju pozornosti na gibanje med vajami KS ter spoznanju refleksa rdeče luči. Med pogovorom z Alešem sem njegove besede kar požiral, vse se mi je zdelo naravno, zemeljsko, logično, preprosto in se iz terapije v terapijo bolj prepuščal in se na koncu poistovetil s filozofijo KS.

To pomeni, da poleg vsakodnevnega izvajanja gibov KS, ki jim namenim od 10 do 30 minut (s tem odpadejo vse ostale metode in pripomočki), sem začel določene zakonitosti KS prenašati tudi v vsakdanje življenje. Med določenimi opravili ali aktivnostmi (kolesarjenje, plezanje, igra z otroci na tleh…) naredim v mislih kratek prelet skozi telo, se vprašam kje nisem sproščen, kje je ovira, kako diham ipd., to popravim in sem uspešnejši v nadaljevanju.

Naj se nadaljuje…

Gabrje, 02.09.2015 Benjamin Trontelj, dipl.del.ter.

Screenshot 2020-06-04 at 00.28.26

Mnenje o AEQ metodi, Vid Oštrbenk

Vse večji skupini športnikov, ki pri doseganju, vzdrževanju in izboljševanju forme uspešno uporabljajo AEQ klinično somatiko, se je letos pridružil tudi veslač Vid Oštrbenk iz Čateža ob Savi.

Po poškodbi lansko leto je imel vedno večje težave in bolečino na desni strani hrbta. Po nekaj aktivnih terapijah in vključitvi somatskih vaj v svoj trening, se je nepravilno gibanje desne rame, bolečina ter nesimetrično gibanje trupa spremenilo močno na bolje. Vid je vedno bolje razumel pomen nadzora nad gibanjem ter ohranitvijo učinkovitega delovanja mišic. Z zmanjševanjem senzorno motorne amnezije se je dvigovala motivacija in veščina kako z najmanj truda doseči največ. Napredek je kronal z osvojitvijo evropskega ECA pokala za mlade kajakaše v posamičnih disciplinah kajak in kanu in dominacijo v Sloveniji.

Ohranitev zavestnega nadzora nad telesom ter izogib standardnem pristopu »več je bolje« mu zagotavlja še dolgo in uspešno športno pot. Vesel sem, da lahko pomagam mladim ohraniti otroško lahkotnost gibanja ter jo združiti z moško močjo in željo po zmagi. To je nezaustavljiva kombinacija, kar se bo še kako videlo v prihodnjih letih.
Iskrene čestitke ob izjemnih dosežkih.

Screenshot 2020-06-04 at 16.36.31

Mnenje o AEQ metodi, William Vukelić

S klinično somatiko sem se prvič srečal pred nekaj meseci, ko sem zaradi bolečin v križu prišel na terapije h gospodu Alešu.

Do takrat nisem ničesar vedel o tem. Po treh tretmajih sem opazil spremembo v boljši kontroli svojega telesa. Profesionalno se ukvarjam s smučanjem in klinična somatika mi je pokazala, kako naj zavestno »upravljam« svoje mišice in gibanje na splošno. Namreč, zelo je pomembno, da se med treningom zavedaš svojih gibov, vsak del telesa pa zahteva individualni pristop.

Pri somatskih vajah se trudim, da se maksimalno osredotočim, da spravim telo v ravnotežje ter povežem telo in um. Gospod Aleš me pri tem izvrstno vodi in mi pomaga, da prepoznam zmožnosti lastnega telesa. Po tretmajih se veliko lažje gibljem, tudi na smučarski stezi, in treniram. Verjamem, da bodo naslednji tretmaji klinične somatike še bolj pripomogli k mojim športnim rezultatom.

Pozdrav, William Vukelić, Rijeka, Hrvaška

Screenshot 2020-06-04 at 16.38.09

Mnenje o AEQ metodi, Saša Rajnovič

Pozdravljeni! Pred dvema tednoma sem vam obljubil, da bom v današnjem članku obravnaval nekatere pojme, bolj natančno, predstavljam vam intervju z Alešem Ernstom, osebo, ki je zelo vplivala na moje delo v zadnjih dveh letih. Njegove metode že dve leti uporabljam za odpravo nekaterih svojih kroničnih telesnih težav, zadnje leto pa tudi pri svojih varovancih. Uživajte.

Pozdravljen Aleš! Za začetek bi te prosil, da na kratko opišeš, s čim se ukvarjaš, zakaj prav s tem in kaj je bil razlog, da si začel preučevati somatiko?

Zdravo Saša. Preučujem človekovo gibanje ter razvoj uma in telesa. Zaradi močnih bolečin v levi nogi sem poskušal vse možne dostopne metode, da se rešim bolečine, in tako sem z delom na sebi prišel do dolgoročnega olajšanja z vajami klinične somatike in učenjem Hanna somatike pri Marthi Petherson. Znanje sem nadgrajeval, ga razvijal in skozi čas dodelal v bolj polno celoto, ki jo sedaj poučujem, predajam naprej, da bi s tem pomagal ljudem, da se rešijo bolečin in gibalnih omejitev ter začnejo drugače razumevati, kako funkcioniramo in kako z manj narediti več. To imenujem AEQ klinična somatika.

V prejšnjem članku sem omenil senzorno-motorično amnezijo. Nam lahko razložiš ta pojav in kaj povzroča?

Refleksi so, tako kot ostali naravni dogodki, dvostranski, senzorni (čutilni) in motorični (gibalni). V primeru, ko postanejo navada in ko se dogajajo nezavedno (nehote), to pomeni dvojno izgubo zavestnega nadzora tako nad samo motoriko kot tudi nad čutenjem motorične dejavnosti. Navedeno lahko pripišemo stanju senzorno-motorične amnezije. To je stanje, ki se lahko pojavi pri vsakem človeku, in sicer kot posledica dolgotrajnega stresa. Nenehno ponavljanje stresnih dražljajev izzove izgubo zavestnega nadzora nad pomembnimi mišicami, običajno tistimi dominantnimi v centru gravitacije, t.j. mišic na stiku medenice in prsnega koša. Potem, ko pride do senzorno-motorične amnezije, teh področij muskulature ne moremo zavestno, hote niti čutiti niti nadzirati. Oseba lahko poskuša sprostiti npr. z amnezijo prizadete mišice ledvenega področja, vendar nima več te sposobnosti, namreč ne more več zavestno čutiti in premikati teh mišic. Mišice so otrdele in negibne, kot da pripadajo nekomu drugemu. Ker lahko takšna reakcija na stres traja dlje časa, izhaja iz tega tudi povezava kronične mišične kontrakcije s staranjem.

Na kakšen način rešuje somatika težave senzorno-motorične amnezije?

S poučevanjem o zavestnem gibanju, katerega namen je proučevati, kako naš zavestni del uma občuti in nadzira mišice. Z boljšim občutkom za premike mišic pride tudi do boljšega nadzora gibanja in s tem do boljše koordinacije in učinkovitosti. To nas približa pravemu razlogu za gibanje, večji užitek. Pri otrocih se to lepo vidi, iskanje večjega užitka (ki ga občutimo kot posledico večje učinkovitosti) je otrokov glavni motiv za raziskovanje in učenje novih veščin. A to lahko dosežemo samo z učenjem, ki je prijetno. Ob velikem naporu, bolečinah in nelagodju lahko gibe zgolj izvajamo, ne moremo pa jih tudi izboljšati, kajti istočasno ne moremo izvajati giba, katerega namen je izvedba in učenje. S somatskimi vajami se učimo, kako bolje izvajati gibe, ki so potrebni v življenju ali športu.

Somatika mi je pomagala pri hitrejšem okrevanju po treningih, da sem močnejši z manj truda in da lahko zjutraj vstanem iz postelje brez običajne zakrčenosti. Kako je mogoče, da se danes s povečanjem moči in kondicije na koncu poslabša stanje človeškega telesa?

Ker se dela na absolutni moči in ne na efektivni. Efektivna moč zahteva učenje, to pa traja in to ni tako privlačno kot “hard core“ trening in znojenje s preseganjem meja. Ljudem se ne da čakati in hočejo s trudom priti do veščin, do katerih se brez poškodb pride le z učenjem in s počasnim progresivnim večanjem obremenitve, z več občutka, nadzora in učinkovitosti. Danas se ljudje skozi delo ne naučijo, kako biti učinkovit, saj namesto njih delajo stroji. Zato želijo potrebo po gibanju in zmanjšanju stresa izpolniti z intenzivnim naporom ali dolgotrajnim ponavljajočim se gibanjem, s čimer pozornost usmerjajo na cilje ali druge stvari, ki nimajo nobene zveze s tem, kar delajo. Dolgoročno jih to pripelje do bolečin in slabše zmogljivosti, kar je nelogično, je pa povsod prisotno. Potem pa iščejo vzroke za to v opremi, starosti ali genetiki.

Nekako si ne morem predstavljati, da so ljudje prej tako živeli. Ali jim somatika lahko pomaga, da ostanejo močni in istočasno tudi gibljivi, mobilni?

Da, z večjo učinkovitostjo gibanja se zmanjša parazitski tonus v telesu in poveča natančnost ter izboljša povratna informacija o tem, kar delamo. Tako lahko skozi celovit pristop povečujemo moč, in se ob tem počutimo bolje. Tudi mišice, ki so v gibu antagonisti lahko bolje sproščamo in iztegujemo in zato potrebujemo manjšo kontrakcijo agonista. Vse to pa občutimo kot večjo moč, in tudi vidimo po rezultatih in zmogljivosti. Če se oseba ne more premikati brez bolečin, ki jih prav ti gibi povzročajo, potem niti ne more te moči vzdrževati z dobrim razmerjem med vloženim trudom in dobljenim učinkom. Če to razmerje ni pozitivno, potem ne bomo mogli dolgo izvajati določenih gibov in bomo odnehali, ali pa nas bodo poškodbe in bolečine zaustavile. Toleriranje bolečine pa vodi v vedno večjo čustveno otopelost in napetost. In tako življenje postane vedno močnejša borba. Popolnoma po nepotrebnem.

Kaj bi priporočil ljudem, poleg somatike seveda, katere spremembe naj uvedejo, da se izognejo posledicam modernega življenja?

Izvajati več gibov, katerih namen je učenje in izboljšanje kakovosti nadzora gibov. Hiter način življenja zahteva učinkovitost, ki pa jo lahko izboljšamo samo s tem, da se naučimo, kako gibe izvajamo z več koordinacije. Za to pa potrebujemo več kontrole, ki zahteva tudi več občutka. Bolečina in napor zmanjšujeta občutek ter s tem otežujeta nadzor in koordinacijo in posledično se manjša učinkovitost. Tako vse manj uživamo v gibanju, ki ga opravilo le na silo in zato, da čim prej končamo. Sprejemamo pravilo „no pain no gain“ pa čeprav nam evolucija jasno kaže, da velja pravilo „no pain = more gain“. Ampak ljudem se ne da učiti in misliti, si vzeti čas za razumevanje gibov, pomembno jim je samo kar je v stilu „just do it“, in ni čudno, da že v Lidlu prodajajo kineziološke trakove. Šport je zdrav in koristen, v času strojev in električnih lopat za sneg pa tudi nujen del življenja. No, pomembno je vedeti, da se moramo znati gibati, če se želimo zdravo ukvarjati s športom, in da ne mislimo, da če smo se pri starosti 5 let naučili teči, da znamo teči tudi pri 35 letih. Vse, kar se naučimo, pozabimo ali spremenimo. Um in telo moramo redno usklajevati, da bi naš organizem lahko optimalno deloval. In takrat je naše gibanje lahkotno in polno užitka. To je tudi način, kako zmanjšamo vpliv hitrega, napetega in čustveno otopelega življenja na minimum.

Hvala za ta intervju, želim ti veliko uspeha pri nadaljnjem delu.

Do naslednjega branja,

Saša Rajnović

Screenshot 2020-06-04 at 16.39.14

Mnenje o AEQ metodi, Slavko Radman

Aleša sem spoznal pred več kot dvema letoma, ko sem kupoval svoje prve kettlebelle (ruska krogla, ročka).

Takrat sem se odločil, predvsem zaradi vsakodnevnega dela za računalnikom, ostalega sedenja, stresa in rednih bolečin v hrbtu, da bom v svoje življenje uvedel drugačno, bolj zdravo rutino in da se bom bolj posvečal vadbi s kettlebelli in krepitvi “core” mišic (mišice trupa).

V naslednjih dveh letih mi je uspelo v svoje življenje uvesti zdrave navade kot so vsakodnevna meditacija in redna vadba s kettlebelli, hoja itd.. Celo izpita za inštruktorja StrongFirst Kettlebell in za SFB Bodyweight sem opravil.

Skozi ves ta proces sem postal bolj osredotočen, mirnejši, močnejši in pridobil precej boljšo telesno kondicijo. Vendar pa sem začel izgubljati fleksibilnost, pojavljati so se začele bolečine, togost ipd.. Začel sem delati več raztezalnih vaj, različne vaje za fleksibilnost in mobilnost, a nič od tega ni dalo pričakovanih rezultatov.

Na delavnico Klinične Somatike sem prišel brez prevelikih pričakovanj. Počasni in nadzorovani gibi so bili zelo čudni in nejasni za moje tekmovalne možgane. Kljub temu sem delal skozi celotno delavnico in se odločil, da dodam vaje klinične somatike k moji jutranji rutini kot tudi pred in po treningu z ročkami. Začel sem že naslednji dan in odločil sem se, da poskusim kettlebel military press (MP). Na moje presenečenje je bil MP precej bolj izenačen na obeh rokah in ročko sem lahko lažje in hitreje dvignil. Pozneje sem hodil okoli pol ure; opazil sem, da se mi nahrbtnik na hrbtu veliko več premika levo-desno, kot tudi da je moj korak daljši in mehkejši kot običajno.

Še vedno skeptičen sem nadaljeval vsakodnevno rutino z vajami klinične somatike in po nekaj dneh poskusil s kettlebell MP z močjo 1RM. Prvič, od kar delam te vaje, je moja 1RM moč postala 2RM. Pri treningu mobilnosti pa sem opazil, da sem mnogo vaj lažje izvajal in ni bilo bolečin, amplituda giba je bila tudi precej večja. Po treh tednih izkušenj s klinično somatiko se mi zdi, da sem našel manjkajočo povezavo, ki mi je omogočila, da zdaj ponovno uživam v gibanju in telovadbi.

Slavko Radman

Screenshot 2020-06-04 at 18.17.00

Klinična somatika in šport

Ravno sem se ukvarjala s poškodbo kolena, ko me je kontaktiral gospod Aleš Ernst in mi ponudil svojo pomoč.

Tako sem se spoznala z klinično somatiko. Prvi namen je bil, da z vajami odpravim bolečino v kolenu, po več kot enem letu pa lahko povem, da mi je KS dala veliko več. To so enostavne vaje, ki jih lahko dela vsakdo. Ležiš na tleh in izmenično napenjaš/krčiš in sproščaš različne mišice, predvsem mišice trupa. Preden sem spoznala KS sem po treningu izvajala streching/raztezanje, potem sem nekaj časa delala oboje, sedaj pa samo še somatske vaje. Razlika je očitna. Neboleče somatske vaje, pri strechingu pa ponavadi boli. “Dobra” stvar strechinga je, da si z mislimi lahko drugje, ni treba razmišljevati kaj delaš. Pri KS pa je pomembno ravno to, da so gibi zavedni, kar zna biti kdaj kar težko.

Po vajah se počutim drugače, sproščeno, z besedami to težko opišem. Po pravici povedano, se kdaj zelo težko spravim delat vaje, vendar po vajah sem nagrajena s posebnim občutkom, v svojem telesu se počutim tako fino. Prvi vidni rezultat vaj je bila bolj pokončna in lepša drža telesa. Z rednimi vajami in vmesnimi terapijami se mi je zmanjševala bolečina v kolenu. Z vajami sem dobila boljši občutek, bolj znam poslušat in prisluhnit svojemu telesu.

Spoznala sem, da več ne pomeni vedno tudi boljše. Športniki smo naučeni, da z več in še več treninga, pridejo boljši rezultati. Pripravljeni smo preko svojih meja in s tem tvegati poškodbe. V resnici pa dober rezultat prinese tudi poslušanje lastnega telesa. Športnik mora čutiti svoje telo – trener tega ne more, ker ne občuti tvojega telesa. Znajo pa biti vaje KS za športnike na začetku težke, predvsem zato ker smo naučeni, da dosti stvari delamo na pamet in da je za napredek potrebna bolečina in trma. Pri somatskih vajah pa ležiš na tleh in izvajaš lahkotne gibe. Na začetku se res večkrat vprašaš kako lahko to vpliva na boljši rezultat. Vendar čas, vztrajnost in pridnost pri vajah prinesejo rezultat. Pomembna stvar, ki sem jo spoznala skozi KS da najprej naravnaj/popravi svoje telo, šele potem športno napravo/rekvizit/kolo. Moj primer: moje desno koleno je šlo preveč ob okvirju.

Rešitev št. 1 : klinična somatika

Rešitev št. 2 : drugačna nastavitev ploščice na kolesarskem čevlju!

Odločitev je stvar posameznika. Meni je KS prinesla svež veter v šport in življenje.

Hvala Aleš!

Blaža Klemenčič

Screenshot 2020-06-04 at 18.23.32

Mnenje o AEQ metodi® Bruno Božič

Sem Bruno Božič in treniram alpsko smučanje. Moja športna pot je do junija lani potekala brez težav in me pripeljala do vrhunskih uspehov. A, ko sem prestopil k višji skupini, kjer suhi treningi potekajo težje, ogromno je teka in skakanja, me je začel boleti kolk. Skozi vsak trening me je bolel močneje. Težavo smo poizkusili odpraviti z obiski pri fizioterapevtu, ki mi je lahko pomagal le kratkoročno. Bolečina je postajala neznosna, zato smo se odločili za pregled pri zdravniku.

Postavili so mi diagnozo imenovano Pertesova bolezen, kjer okrevanje traja od 2 do 4 let. Med tem časom pa hodiš z berglami in za povrhu občutek v kolku nikoli več ni enak. Začeli smo iskati druga mnenja in prijatelj mi je svetoval, naj obiščem Aleša, saj je njemu že pomagal.

Ob prvem obisku mi je Aleš razložil verjetni razlog za bolečino v kolku (zlom roke leto prej) in vpliv te poškodbe na povečan pritisk v medenici. Pojasnil mi je pomen AEQ Klinične Somatike za potrebne spremembe, na popolnoma razumljiv način, s primeri iz vsakdanjega življenja. Izvedba vaj je bila čisto nasprotje mojega delovanja med treningi.

Doma sem redno in vedno bolje izvajal na aktivnih terapijah naučene AEQ somatske vaje in pri naslednjih pregledih pri zdravniku nihče ni mogel verjeti, kako se poškodba hitro izboljšuje. V naslednjih obiskih pri Alešu sem občutil velik napredek v gibanju in lahkotnosti premikanja telesa, bolečina v kolku je izginila.

Poškodbe v slabem letu še nisem popolnoma saniral , a vem, da bom tudi s pomočjo Aleša in AEQ Klinične Somatike, kmalu spet na smučeh. Vesel sem, da me je življenje pripeljalo do Aleša in AEQ Klinične Somatike že v rani mladosti, saj bom zaradi te izkušnje in dojetega znanja vse življenje stvari delal veliko bolj po občutku in drugače prisluhnil bolečini.

Screenshot 2020-06-04 at 18.24.28

Mnenje o AEQ metodi® Jelena Gracin, Hvar

Po šestih letih v triatlonu me je trdovratna poškodba ilitobialne (črevnično-golenične) vezi prisilila, da sem se začela ukvarjati s kolesarjenjem. Vendar se je poškodba vedno znova javljala tudi pri kolesarjenju. Nobena terapija ali raztezanje nista pomagala.

Tudi ko sem se prenehala aktivno ukvarjati s športom poškodba ni izzvenela, še vedno se je pojavila ob drugih težavah na levi strani telesa.  Brez večjih pričakovanj sem se oglasila pri Alešu, ki sem ga poznala le kot lastnika kolesarske trgovine, kamor smo hodili po opremo, ko še ni bilo interneta in e-baya. Aleš mi je potrpežljivo in s pozitivnim odnosom razložil vzroke poškodbe in mi povedal, kako se to lahko brez težav reši. Takrat se mi je to zdelo kot znanstvena fantastika. Ideja, da bom še kdaj tekla brez bolečin, se mi je zdela neuresničljiva. A Alešev pozitivni odnos mi je dajal upanje.

V naslednjih nekaj tretmajih sem se naučila skozi nadzorovan gib ozavestiti napetost v telesu, ob tem pa tudi takšna stanja in situacije v življenju. Začela sem se zavedati, koliko stvari v življenju počnem nezavedno in iz navade. Z vajami je bolečina izginila, hkrati pa sem odkrila, kateri vzorci so sploh povzročili bolečino, in to je najpomembnejše. Zdaj lahko rečem, da je največja prednost klinične somatike ne »samo«sanacija poškodbe (o čemer sem sanjala), temveč tudi sprememba mojega pogleda na življenje in nadzor nad lastnim življenjem. Najlepša hvala Alešu za veliko potrpežljivosti pri razlagi in demonstraciji vaj, ter za toplino in skrb, ki ju čutim od prvega mejla pa vse do danes, ko še vedno pogosto vpraša, kako sem. Vem, kako nehvaležno je drugim priporočati tretmaje ali terapije, vendar ko sem odkrila, kako nenavadno enostaven način bujenja telesa in zavesti je klinična somatika, izkoristim vsako priložnost, da o njej povem vsakomur, ki ga imam rada, seveda v želji, da se sam odloči z njeno pomočjo spremeniti svoje življenje na bolje. Jelena Gracin

Nakon šest godina u triatlonu, uporna ozljeda iliotibijalne vrpce natjerala me da se prebacim u biciklizam. No, i ondje se često javljala, a ni terapije ni ikakva istezanja nisu pomagali kad bi se upala javila. I nakon prestanka aktivnog bavljenja sportom, bol se i dalje javljala uz razne druge probleme na lijevoj strani tijela. Bez puno očekivanja, javila sam se Alešu, kojeg sam se sjećala tek kao vlasnika biciklističkog dućana u koji smo dolazili po opremu u doba kad nije bilo internet trgovina i e-baya. Aleš je mi je s puno strpljenja i pozitivnim stavom objasnio uzroke ozljede i poručio mi kako se to može bez problema riješiti. To mi je tada zvučalo kao znanstvena fantastika. Ideja da ću moći trčati bez bolova činila mi se neostvarivom.

Ipak, njegov pozitivan stav ulio mi je nadu.  Kroz sljedećih par tretmana, naučila sam kroz kontrolirani pokret osvijestiti napetost u tijelu, ali i osvijestiti takva stanja i situacije u životu. Postala sam odjednom svjesna koliko toga u životu radim nesvjesno i iz navike, te kako ponavljajući obrasci rezultiraju uvijek istim, negativnim posljedicama. Kroz vježbe, bol je nestala, a što je još važnije, otkrila sam koji uzroci su do nje doveli.  Nakon svega, mogu reći da najveća dobrobit kliničke somatike koju sam osjetila nije bila “samo” rješenje ozljede ( o čemu sam sanjala ), već i promjena mog pogleda i kontrole vlastitog života.

Veliko hvala Alešu na ogromnom strpljenju u objašnjavanju i pokazivanju vježbi, te toplini i brizi koja se osjetila od prvog maila pa do dan danas kad često pita kako sam.

Znam koliko je nezahvalno drugima preporučivati tretmane ili terapije, ali otkrivši kako je klinička somatika neobično jednostavan način buđenja tijela i svijesti, koristim priliku da govorim o njoj svima do kojih mi je stalo, u želji da će sami odlučiti napraviti malu, a veliku promjenu svog života – nabolje.

Jelena Gracin, Hvar

Screenshot 2020-06-04 at 18.36.39

Mnenje o AEQ metodi® Borut Božič, Bled

Moje ime je Borut Božič, star sem 17 let in sem alpski smučar.

S smučanjem sem se začel ukvarjati pri desetih letih, ko sem začel svojo športno pot v smučarskem klubu Radovljica. Sedaj pa sem član moške smučarske C reprezentance.

V svoji karieri sem povsem običajno imel nekaj poškodb, ki pa so povzročile le akutno bolečino in so v dveh ali treh mesecih izginile. Seveda so na meni pustile svoj pečat, vendar so posledice takih poškodb veliko manjše kot posledice kroničnih bolečin. Zaradi preprečevanja le teh sem se tudi začel učiti AEQ metodo® . Od začetka izvajanja vaj sem v svojem telesu občutil veliko sprememb, kot so naprimer učinkovitejše in bolj povezano gibanje, sproščenost in kontrola nad telesom, na splošno imam manj oziroma sploh nimam tistih bolečin, ki naj bi po mnenju nekaterih sestavljale naš vsakdan, več časa sem dobre volje in se dobro počutim…

Skozi izvajanje AEQ vaj® se učim kako s čim manj sile oziroma truda opraviti gib bolj učinkovito, kar privede do višje učinkovitosti telesnih gibov in posledično do hitrejšega smučanja. Z vajami lahko odpravim bolečino. Še bolj pomembno pa je, da z njimi nastanek le te preprečujem in zato ne rabim izpuščati treningov, se slabo počutiti…

Glavna stvar, ki sem se jo naučil skozi izvajanje AEQ vaj® pa je kako pravilno razumeti bolečino in jo izkoristiti kot neke vrste učitelja. Moj cilj je, da čim manjkrat čutim, da me nekaj boli. Ko pa se to zgodi, poskusim ugotoviti kaj me je privedlo do tega in kaj storiti, da se to ne bo več ponovilo. Kajti ključ do veselja, sproščenosti in dobrega počutja zagotovo ni bolečina… Kaj šele do vrhunskih uspehov v športu.

Morda me še bolj kot same vaje prepriča način razmišljanja AEQ metode®, za katerim stoji trdna utemeljitev, ki jo lahko razume vsak. To je predvsem poslušanje bolečine, svojega počutja in čustev, ki nam sporočajo veliko.

V življenju sem skozi šport spoznal, da preveč (ali seveda premalo) dela, truda, vlaganja in tudi pridnosti ne privedeta do željenih ciljev nič prej, vendar si tako to pot le otežujemo.

Borut Božič, Bled

Screenshot 2020-06-04 at 18.38.00

Mnenje o AEQ metodi® Tadej Paščinski, Kranj

Ime mi je Tadej in sem alpski smučar.

Moja športna pot je potekala brez bolečin do lanskega februarja, ko me je na treningu veleslaloma grozno začel boleti hrbet. Bolečina je trajala in je po obisku terapevta nekoliko popustila, vendar me je na prvem treningu po dvotedenskem premoru zopet stisnilo na istem mestu, zato sem moral predčasno zaključiti sezono.

Odločil sem se, da poškodbo do konca saniram, s treningi pa začnem, ko ne bom imel več bolečin. Obiskal sem veliko terapevtov, vendar mi nobeden ni znal sto procentno pomagati. Potem mi je moj kondicijski trener Severin Lipovšek predstavil  klinično somatiko in priporočal obisk pri Alešu. Ko sem prišel na terapijo sva se z Alešem sprva dolgo časa pogovarjala, s pomočjo primerov iz vsakdanjega življenja mi je razložil kaj sploh je AEQ klinična somatika in AEQ metoda®  in kakšen je njen smisel.

Po razlagi me je Aleš začel učiti AEQ vaje® in mi pomagal pri pravilni izvedbi. Vaje so bile čisto nasprotje tega kar sem bil vajen pri treningih in načinu sodobnega življenja. Kasneje sem k Alešu hodil skoraj vsak mesec, doma sem redno izvajal poleg treningov tudi AEQ vaje®. Skozi čas sem občutil velik napredek v mojem gibanju, bilo je bolj lahkotno in povezano, bolečine v hrbtu pa so izginile.

Po vsakem obisku pri Alešu sem drugače gledal na svet. Začel sem razumeti, kaj pomeni in kaj nam sporoča bolečina. Bil sem vedno hitrejši, močnejši in bolj zanesljiv. Letošnjo sezono sem preživel brez kakršnih koli bolečin in rezultati so bili dobri. Še vedno redno delam vaje in stalno napredujem. S pomočjo AEQ metode® se je spremenilo mišljenje moje celotne družine in to ne samo na področju športa.

Vesel sem, da me je življenje pripeljalo do Aleša in AEQ metode®.

Tadej Paščinski, Kranj

Screenshot 2020-06-04 at 18.45.19

Mnenje o AEQ metodi® Jan Heler, Maribor

K Alešu sem prišel zaradi problemov s kolenom, katerega sem si poškodoval v letu 2013 na wakeboardanju (deskanje na vodi).

Poškodoval sem si notranji meniskus na katerem sem imel nato dve artroskopski operaciji. Do Aleša me je napotil profesor športne vzgoje. Dve leti sem v kolenu čutil nestabilnost, napetost. Skoraj popolno sem se nehal ukvarjati z športom saj sem imel občutek kot, da mi bo v kolenu vsak čas nekaj počilo.

Koleno mi je pogledalo ogromno specialistov, fizioterapevtov in vsi so mi dali približno enake vaje, ki so pomagale vendar niti približno ne tako kot somatika. Prvi dan, ko sem prišel k Alešu na terapijo, sem pričakoval podoben sprejem kot pri ljudeh, ki sem jih prej obiskoval. Pri Alešu je to čisto drugače. Sprejel me je, in od samega začetka so stvari potekale sproščeno ter takoj se je videlo, da ve kaj počne. Ko sem šel iz prve terapije nisem mogel verjeti občutku v kolenu. Koleno je bilo tako ”sproščeno”. Nisem mogel verjeti razlike, ki se je zgodila v roku ure in pol. Vaje sem nato aktivno začel izvajat in se učil čutit.

Po končanih terapijah je koleno bilo čisto nekaj drugega, pa tudi hrbet me je popolnoma nehal boleti, s katerim sem prej imel tu in tam težave. AEQ Klinična somatika je res nekaj posebnega, a učinkovitega. Zahteva kar nekaj časa, kateri se nato zagotovo poplača . Sam se sedaj stokrat rajši ukvarjam z različnimi športi windsurfam, smučam, tekam, igram košarko, odbojko in delam ogromno stvari, katere so mi včasih bile prava muka.

Jan Heler, Maribor

Screenshot 2020-06-04 at 18.46.17

Mnenje o AEQ metodi® Mojca Centrih

Večkratna mladinska državna prvakinja v tekaških disciplinah  

Šport je poln čustev. Zahteva predanost, umirjenost, organiziranost in hkrati močno osebnost, stabilnost in samozavest.

Ker danes živimo v zlaganem svetu, ki je v vsakem pogledu definiran s časom, se pogosto zgodi, da v zmedi izgubimo pot in zatavamo daleč stran od sebe. Internet nas bombardira z informacijami. Ker delujemo podzavestno, ne najdemo smisla in počasi tonemo vse globje v prepad. V športu je to velika preizkušnja. Običajno športnik namesto iskanja sproščenosti in ugodja v gibanju, začne z napori pretiravati. Pride do retreniranosti, poškodb, depresije, izgube smisla in za mnoge se športna kariera zaključi. Vse to se je dogajalo tudi meni.

Rešitev za vse to sem našla v AEQ metodi®. Slika mojih preteklih težav je postajala jasnejša in vzroki zanjo vedno bolj logični. Začela sem se zavedati svojega trenutnega stanja in tako sem si lahko postavila prvi realen kratkoročen cilj, ki je bil zgolj vsakodneven tek brez naporov in bolečin. Z učenjem na individualnih terapijah ter AEQ vajami®  sem spoznala pomen zavedanja in izboljšanja učinkovitosti delovanja mišic ter gibov. Postopoma je postajal svet lepši, misli urejene, treningi učinkovitejši, smeh pristnejši, soba pospravljena in cilji lažje dosegljivi. Bistvo pri tem je, da vedno poznam vzrok za dobro ali slabo počutje pri teku, tako vem, kaj lahko še izboljšam in kaj lahko spremenim. Bolečina v peti, ki je trajala več kot leto in je postajala vse bolj moteča ter je bila vzrok, da sem se obrnila na Aleša, je po 14 dneh rednih vaj izginila, kar je bilo zame neverjetno. Z AEQ metodo® sem se vrnila nazaj k sebi in lahkotno stopam svojo pot naprej.

Hvala Aleš!

Mojca Centrih, večkratna mladinska državna prvakinja v tekaških disciplinah

Screenshot 2020-06-04 at 19.01.55

Mnenje o AEQ metodi® Lenart Noč, Jesenice

S klinično somatiko sem se seznanil v začetku poletja 2015 (sredi kolesarske sezone).

Imel sem in še imam težave z rotacijo medenice, prikrajšavo ene noge in s tem posledično eno stran telesa močno obremenjeno. KS mi je pomagala, da sem postopoma začel ločevati posamezne mišice med seboj in jih poskušal takrat, ko jih ne potrebujem ne uporabljati. Res je, da se stanje še ni povsem saniralo. Razlog za to pa je v tem, da sem s KS začel prepozno in sredi sezone. Hkrati pa ne uporabljam več starih metod raztegovanja ampak samo še KS.

Moje mnenje je, da mi je KS močno pomagala pri zmanjšanju bolečine, pri razumevanju(ne še povsem) samega sebe, in da vse kar se dogaja v telesu in s telesom se ne sme izvajati na silo, obenem pa verjamem, da če bom nadgradil moje delo z g. Ernst-om v zimskem obdobju bo leto 2016 še manj boleče.

Lenart Noč

Screenshot 2020-06-04 at 19.07.37

Mnenje o AEQ metodi® Mia Radotić

Cesnta kolesarka

AEQ klinično somatiko pri povratku v vrhunsko formo uporablja tudi Mia Radotić, vrhunska hrvaška cestna kolesarka. Po težkem padcu na lanskem La Route de France je opazila vedno večje nesimetrije pri drži in gibanju na kolesu, ter posledično vedno močnejše bolečine v hrbtu in ramenih. Na pripravah za prihajajočo sezono uporablja tudi principe klinične somatike za zmanjšanje in odpravo težav.

Skozi aktivne terapije klinične somatike in učenje somatskih gibov, izboljšuje občutek in možnosti kako bolje uravnavati držo in gibanje, izboljšuje učinkovitost, moč ter vzdržljivost ter si tako ustvarja boljše pogoje za uvrstitev na OI 2016.

Screenshot 2020-06-04 at 19.08.34

Mnenje o AEQ metodi® Blaža Klemenčič, Kranj

Sezono 2015 sem začela z dobrimi treningi in napredkom za zimski čas. Žal se je ta trend porušil konec februarja z nepričakovano bolečino v kolenu.

Ker je bilo to tik pred prvo dirko na Cipru sem prekinila s treningi, a sam odmor ni pomagal. Po vrnitvi v Slovenijo sem obiskala nekaj zdravnikov katerih diagnoze so se razlikovale. Disciplinirano sem se držala zdravniških navodil in redno obiskovala terapije. Okrevanje je bilo minimalno in počasno. Medtem me je po FB poiskal gospod Aleš Ernst in mi ponudil svojo pomoč.

Odpravila sem se v Brežice brez prave predstave kaj me čaka, saj nisem imela ideje kaj KLINIČNA SOMATIKA je – a ko te bolečina ohromi in ti spremeni življenje ter športni vsakdan si pripravljen na marsikaj… Že na prvi terapiji sem ugotovila, da gre za drugačen pristop odpravljanja bolečine – odpravljajo se vzroki, ki privedejo do bolečin.

Moj problem je izhajal iz nesimetrije delovanja telesa – mišice na eni strani telesa so bile precej močnejše kot na drugi strani telesa – pri simetričnem gibanju na kolesu pa mora biti celo telo simetrično obremenjeno pri premagovanju sil na pedalih in pri držanju krmila. Aleš mi je pokazal različne vaje s katerimi sem počasi svoje telo postavila v pravilen položaj in simetrija delovanja mišic se je popravila. Bolečine v kolenu so počasi izginjale in začela sem normalno trenirati.

Vaje KLINIČNE SOMATIKE mi vzamejo vsak dan 15 – 20 minut – po treningu in zvečer pred spanjem. Utrujenost po treningu je manjša, predvsem pa občutim večjo sproščenost telesa. V nadaljevanju sezone me je doletela še ena poškodba – padec na državnem prvenstvu in počeno rebro. Tudi to sem premagovala z vajami KLINIČNE SOMATIKE.

Gospodu Alešu Ernstu se zahvaljujem za pomoč pri reševanju moje nesrečne sezone, saj sem kljub poškodbam osvojila bronasto medaljo na Evropskem prvenstvu. Prav tako se zavedam, da imam v skrbi za svoje telo še rezerve, katere upam da s pomočjo KLINIČNE SOMATIKE izkoristim v olimpijski sezoni 2016!

Izkušnja po letu dni učenja AEQ klinične somatike (05.2016)

Klinična somatika in šport

Ravno sem se ukvarjala s poškodbo kolena, ko me je kontaktiral gospod Aleš Ernst in mi ponudil svojo pomoč. Tako sem se spoznala z klinično somatiko. Prvi namen je bil, da z vajami odpravim bolečino v kolenu, po več kot enem letu pa lahko povem, da mi je KS dala veliko več.

To so enostavne vaje, ki jih lahko dela vsakdo. Ležiš na tleh in izmenično napenjaš/krčiš in sproščaš različne mišice, predvsem mišice trupa. Preden sem spoznala KS sem po treningu izvajala streching/raztezanje, potem sem nekaj časa delala oboje, sedaj pa samo še somatske vaje. Razlika je očitna. Neboleče somatske vaje, pri strechingu pa ponavadi boli. “Dobra” stvar strechinga je, da si z mislimi lahko drugje, ni treba razmišljevati kaj delaš. Pri KS pa je pomembno ravno to, da so gibi zavedni, kar zna biti kdaj kar težko. Po vajah se počutim drugače, sproščeno, z besedami to težko opišem. Po pravici povedano, se kdaj zelo težko spravim delat vaje, vendar po vajah sem nagrajena s posebnim občutkom, v svojem telesu se počutim tako fino.  

Prvi vidni rezultat vaj je bila bolj pokončna in lepša drža telesa. Z rednimi vajami in vmesnimi terapijami se mi je zmanjševala bolečina v kolenu. Z vajami sem dobila boljši občutek, bolj znam poslušat in prisluhnit svojemu telesu. Spoznala sem, da več ne pomeni vedno tudi boljše. Športniki smo naučeni, da z več in še več treninga, pridejo boljši rezultati. Pripravljeni smo preko svojih meja in s tem tvegati poškodbe. V resnici pa dober rezultat prinese tudi poslušanje lastnega telesa. Športnik mora čutiti svoje telo – trener tega ne more, ker ne občuti tvojega telesa.  

Znajo pa biti vaje KS za športnike na začetku težke, predvsem zato ker smo naučeni, da dosti stvari delamo na pamet in da je za napredek potrebna bolečina in trma. Pri somatskih vajah pa ležiš na tleh in izvajaš lahkotne gibe. Na začetku se res večkrat vprašaš kako lahko to vpliva na boljši rezultat. Vendar čas, vztrajnost in pridnost pri vajah prinesejo rezultat. Pomembna stvar, ki sem jo spoznala skozi KS da najprej naravnaj/popravi svoje telo, šele potem športno napravo/rekvizit/kolo.  

Moj primer: moje desno koleno je šlo preveč ob okvirju. Rešitev št. 1 : klinična somatika ali rešitev št. 2 : drugačna nastavitev ploščice na kolesarskem čevlju !  

Odločitev je stvar posameznika.  Meni je KS prinesla svež veter v šport in življenje.

Hvala Aleš!

Screenshot 2020-06-04 at 21.03.10

Mnenje o AEQ metodi® Aljoša Krivec, Maribor

Pozdravljen Aleš. Dobro sem, hvala! Opažam napredek, vendar odvisno od tega kaj počnem..

Prejšnji teden, ko je zapadel sneg sem ga želel čimbolj izkoristiti. Nasnegu sem čutil napredek oziroma mehkobo, prav tako sem se s somatskimi vajami kasneje dobro sprostil in tudi čutil napredek. Po treh dneh takšnega tempa pa sem že potreboval več somatskih vaj, da sem se lahko sprostil, napredka pa je bilo bistveno manj, občutil sem samo dobro sproščanje, brez opaznega napredka pri vajah. Po dobrem tednu pa sem imel vedno več bolečin v hrbtu, katere sem z pravilnimi vajami prav tako odpravil, vendar so se naslednje dni redno vračale. Tudi somatske vaje mi niso bila več v takšno pomoč, oziroma jih nisem dobro občutil saj je celo telo od preveč napora postalo trdo in utrujeno.. Po dveh dneh pavze sem ponovno začel z somatskimi vajami in občutek je spet bil pravi, kar me je izredno razveselilo!

Opažam, da kadar sem ogromno aktiven in kadar nekaj dni bordam, napredka pri vajah več ne zaznam, zaznam le dobro sprostitev, kadar pa postane telo utrujeno pa začnem tudi ta občutek zgubljat. Kadar pa nisem tako zelo aktiven in telesa ne preobremenjujem pa začnem opažat napredek pri vajah, vendar moram tudi vaditi da nisem trmast temveč vztrajen!

V zadnjih dveh tednih me je želja po bordanju in aktivnosti prevzela in sem občutil, da sem pri somatskih vajah rahlo nazadoval, ampak sem se nato spet vrnil. Moram biti pazljiv in vztrajen ter delati na pravilnem razmerju izvajanja aktivnosti in somatike!

Mi pa klinična somatika vedno bolj pomaga pri opažanju, kdaj imam dovolj in kdaj se ustavit. To mi gre sicer bolje pri ostalih aktivnostih, kot pri bordanju, tam me želja mnogokrat še premaga, ampak že z opažanjem in zavedanjem tega napredujem!

Trenutno sem v US na prvi tekmi za svetovni pokal! Telo se počuti odlično, treningov zaradi sedaj sanirane poškodbe in posledično slabe sezone, sicer nisem imel dovolj, vendar sem zaradi telesnega počutja kljub temu zelo samozavesten!

Hvala! Lep pozdrav!!

Screenshot 2020-06-04 at 21.04.47

Mnenje o AEQ metodi® Klara Ljubi, Novo mesto

Zdravo Aleš, z veseljem povem, da sem super.

Uživam zaslužene počitnice, potem ko sem prejšnji teden zaključila z izpiti. Ravno se vračam z izleta v Budimpešti in Bratislavi. V nekaj dneh sem prehodila več kot 60km (telefon mi v ozadju avtomatsko meri dnevno aktivnost, kar sem izvedela kasneje, je pa zanimivo za pogledati), pri čemer praktično ne vem več, da sem bila na operaciji.

Že pred kratkim sem želela poslati ta mail, ampak sem potem pozabila. En dan sem šla teči in sem v kolenu začutila neprijeten občutek, ne bi rekla bolečino, ampak verjetno bi morala takrat prenehati s tekom. Potem sem pomislila, da moram bolj uporabljati znanje klinične somatike, ki ga sedaj imam. Verjetno nisem bila popolnoma pri stvari in sem samo tekla ne pa tudi čutila in vodila kako tečem. Ko sem se tega zavedela, sem tisti dan brez težav pretekla še veliko. Če se ne motim, celo rekordno dolžino kilometrov. Nisem pretiravala, ker se učim, da tega ne smem. Bila sem nadvse presenečena, kakšen vpliv ima vse skupaj. Saj sem verjela v to, da mi bo pomagalo, ampak, šele ko sam začenjaš dojemati rezultate, dobiš pravi občutek glede doseženega. Nekaj so izkušnje drugih pozitivnih primerov, drugo pa, ko greš sam čez to. Moram se Vam še enkrat zahvaliti za to, kar ste naredili zame. Prepričana sem, da bi sicer danes se vedno tekla z bolečino in preko svojega telesa in zmožnosti oz. mogoče sploh ne bi tekla, če ne bi spoznala klinične somatike. Hvala!

Začela sem opažati tudi spremembe na vsakodnevnem vedenju. Sem precej bolj sproščena in znam bolje razporediti dnevne aktivnosti. Vem, da me tukaj in s samo osebnostjo čaka se dosti ‘dela’, ampak glavno, da se premikam v pravi smeri.

Skrbi me samo še to, kako bom klinično somatiko uporabljala na težjih treningih. V takem primeru ti je po navadi že sam trening dovolj težak, tako da se bolj trudiš priti do cilja in manj razmišljati o tem, kakšna bo tehnika teka, občutek in gibanje. Vem pa, da, bo z učenjem in napredkom izvedla tudi to.

Se že veselim novih izzivov!

Screenshot 2020-06-04 at 21.05.48

Mnenje o AEQ metodi® Marko Fržop, Vodice, Hrvaška

Aleša poznam od leta 1998, ko sem pri njem v Brežicah kupil svoje prvo “drago” kolo, in od takrat sem bil že ničkolikokrat v njegovi trgovini in kupil ne vem koliko koles in opreme.

Med enim teh obiskov pred nekaj leti smo se dotaknili tudi teme treninga, težav, bolečin. Takrat mi je Aleš razložil s čim se ukvarja in me povabil, da se oglasim pri njem. Ni mi bilo ravno enostavno priti do njega samo zaradi enega tretmaja, kajti živim približno 350 km stran od Brežic.

Ko sem se naslednjič odpravljal v Zagreb sem poklical Aleša in se dogovoril za termin. Vstopil sem v čisto drug svet. Podstrešje je v celoti spremenjeno v dvorano za take tretmaje in kar takoj sva začela z učenjem. Že po prvem tretmaju sem občutil veliko olajšanje, a najpomembneje je, da sem začel nase gledati drugače. Potreboval bi več tretmajev, a mi je oddaljenost to preprečevala. Kljub temu sem doma še naprej vadil in s tem imel pod nadzorom vsaj težave na desni strani hrbta.

Po tem, ko sem marca lani prevozil Cape Epic, se nikakor nisem mogel vrniti na 100%, kljub dejstvu, da se je sezona tekmovanj že začela in jaz nisem želel izpustiti niti ene dirke. Bil sem vse manj učinkovit, vse bolj trd in nervozen; takrat sem se odločil, da grem k Alešu na nekaj tretmajev.

Vzel sem si počitek od kolesa in šel k Alešu v Brežice na 4 tretmaje. Rezultat je bil milo rečeno presenetljiv. Vsa bolečina je izginila, v avtu sem začel sedeti drugače, pogled na življenje se je začel spreminjati, začel sem zaznavati, kdaj delam kaj narobe in neučinkovito, da niti ne omenim kolesarjenja.

Že po 20 dnevih sem se 100% vrnil k treniranju, drugače sem sedel in vrtel pedala, precej bolje sem se spuščal, najpomembneje pa je, da sem z večjim nadzorom mišic povečal moč za 10%.

Že dlje časa delam s Power metrom, poznam se zelo dobro, ampak rezultati so bili impresivni.

Somatske gibe delam vsak dan, srečen sem in sproščen. Če imam za sabo naporen dan v službi ali na treningu, potem pred spanjem delam vaje; že po 20 minutah vaj se sprostim in potem spim veliko mirneje kot prej.

Regeneracija po treningu je zdaj dvakrat boljša, od začetka tretmajev še nisem bil prehlajen, če pa že imam bolečine, jih hitro odpravim.

V glavnem, drug človek sem, zahvaljujoč Klinični Somatiki in Alešu!

Hvala za vse! Končno uživam v vsakem gibu, ki ga naredim!

Marko Fržop, Vodice, Hrvaška

Screenshot 2020-06-04 at 21.06.57

Mnenje o AEQ metodi® Marjan Ogorevc, atletski trener in pisec priročnikov za samopomoč

»Aleša sem spoznal, ko sem iskal način, da sprostim trajno zategnjene hrbtne mišice, ki so mi občasno povzročale težave. Kljub jogi, tai čiju, masažam in rednim ukvarjanjem s športom do sedaj nisem našel načina, da trajno sprostim te napetosti. Tudi redno izvajanje pranajame in meditacije, z izjemo začasnega sproščanja, ni učinkovalo.

Ko mi je Aleš predstavil metodo AEQ klinične somatike, ki se ukvarja s kronično mišično togostjo kot reakcijo na travmo ali stres, sem ozavestil, da je problem v gibalno mišični amneziji. Tudi pri meni se je pojavila kronična mišična zakrčenost, ki sem jo pripisoval staranju telesa in prevelikim telesnim naporom. Toda starost sama tu ne igra vloge; mišični refleksi postanejo stvar navade zaradi vsega, kar počnemo v življenju. Za kar bi utegnili misliti, da je posledica staranja, je v resnici neposredna posledica čutno-gibalne amnezije, ki se pojavi zaradi nakopičenega stresa in poškodb. Kronična mišična togost, ki z leti postane naše naravno stanje, je odporna na vsako zdravilo, tudi z manualno terapijo je nisem mogel odpraviti.

Na vabljiv in nevsiljiv način, po principu sprejmi ali pusti, mi je Aleš najprej teoretično približal filozofijo klinične somatike in mi prikazal prvi set vaj, ki sem jih teden dni izvajal dvakrat dnevno. Tako sva nadaljevala iz tedna v teden – vedno znova dodajala vaje. Kljub temu da sem se kot bioterapevt v 25 letnem obdobju seznanil z mnogimi metodami, bil priča čudežnim spremembam pri sebi in drugih, me je rezultat klinično-somatskih vaj presenetil. Zgodil se je tako imenovani aha efekt, ko človeku v trenutku postane jasno. Preprosto ni več potrebe po novih vprašanjih.

Podobnih aha efektov sem v svojem življenju že navajen. Najprej ko sem kot atletski trener odkril in spoznal teorijo treniranja po dr. Bondarchuku, ki sem jo kot nacionalni trener za atletske mete prinesel v Slovenijo. Po njej je treniral metalec Vlado Kevo, ki je postal prvak Jugoslavije, pozneje Primož Kozmus, ki je postal olimpijski zmagovalec in svetovni prvak.

Drugo čudežno odkritje zame je bila karmična diagnostika kot nadgradnja bioterapije. Ta omogoča zdraviti več kot le simptome. Ko odkriješ vzrok za težavo in če jo še uspešno odpraviš, to omogoči trajno izboljšanje ali ozdravitev. Seveda pa je pomembno, da oseba spozna, da nihče ne more ničesar narediti namesto nje, brez njenega tvornega sodelovanja in brez iskanja temeljnih vzrokov. Le tak odnos omogoči spremembe tudi v načinu življenja, telesu pa samozdravljenje.

In končno, naslednje čudežno spoznanje zame je bila učinkovitost AEQ klinične somatike. Mišične napetosti in togosti telesa le težko dokončno uredijo bodisi fizioterapevt bodisi maser ali pa vaje joge ali tai čija ali meditacije. Brez odkritega vzroka ne moremo napredovati in doseči trajnega izboljšanja. Klinična somatika govori o čutno gibalni amneziji, karmična diagnostika pa o spremembi kodiranja programa v možganih, ki je nastal po neki travmi ali stalni napetosti in posledični zakrčenosti. Somatske vaje povrnejo kontrolo nad mišicami in gibi v dovolj veliki amplitudi. Ta filozofija mi je bila takoj blizu. Nekaj podobnega sem namreč izvajal z atletom, olimpijskim in svetovnim prvakom Primožem Kozmusom; vaja se imenuje meditacija tehnike.

Pri izvajanju vaj AEQ klinične somatike sem ozavestil, da je vzrok za mojo zakrčenost travma, ki sem jo doživel kot član posadke podmornice pred 40 leti, ko sem skoraj izgubil življenje. Travma mi je, po klinični somatiki, povzročila refleks rdečega alarma, Spremljale so me močne migrene, ki sem jih rešil s karmično diagnostiko, uredil vse na ravni energij. Dokler nisem spoznal AEQ klinične somatike, pa se nisem zavedal, da so tudi v telesu ostale posledice, kot so togost in krčevitost mišic.

Sedaj se zavedam, kako bi bili lahko rezultati atletov, ki sem jih treniral, veliko boljši, če bi v trenažni proces dodal še vaje AEQ klinične somatike. Vem tudi, da četudi odpravimo vzroke težav na duhovni ravni, se je s posledicami treba spopasti še na telesu. AEQ klinična somatika to omogoča na lahkoten način.

Metodo priporočam vsem, ki imajo težave s hrbtenico in gibanjem. Še posebej jo priporočam rekreativnim in vrhunskim športnikom, saj bodo v njej našli dodano vrednost, kako preseči meje gibljivosti in še dodati k sproščenosti. Z njeno pomočjo bodo izboljšali tehnični model v svoji športni disciplini, z manj vložene energije dosegli boljše rezultate, manj poškodb bo in kar je najbolj pomembno, po končani karieri bodo zdravi. Več zadovoljstva pomeni več energije in boljše zdravje in odnose.«

Povezava na spletno stran Marjan Ogorevc

66bfcdd8d221e2015c8aca87162d0204

Mnenje o AEQ metodi® Nikola Borić

Večkratni prvak Hrvaške v triatlonu in kondicijski trener vrhunskih športnikov turške atletske reprezentance.

Njegovi varovanci so do sedaj osvojili dve zlati medalji na Europskih pervenstvih, ter postavili svetovni in europski rekord.

Vsekakor ni bilo niti namerno niti slučajno, da sem ta dan s svojim športnikom zaključil pri dolgoletnem prijatelju. Bil je to spet eden tistih dni frustracije in nemoči ter brezupa, kot je bilo to v zadnjih treh mesecih intenzivnih terapij: masaž, magnetov, elektrostimulacije, fizikalne terapije in kdo ve česa še v najdražjih bolnišnicah v Istanbulu, pri najboljših strokovnjakih in zdravnikih. Diagnoza je bila kopičenje vode okoli kosti zaradi poškodbe pred šestimi meseci; bolečina se je ‘sprehajala’ od kolena pa vse do medenice. Moja atletinja ni bila v stanju sedeti, vozit avta, hoditi, o treningu nisva mogla niti razmišljati. Sledilo je trimesečno zdravljenje z injekcijami proti revmi, s spremljajočimi glavoboli; nakazana je bila možnost operacije, če zdravljenje ne bi pomagalo. Bal sem se izgube sezone in Olimpijskih iger v Riu de Janeiru čez dve leti.

Vse omenjeno sem opustil in ji predlagal obisk zdravnika v Zagrebu, tako ali tako nisva imela česa izgubiti. A je bilo enako kot v Istanbulu, le da je vrhunska športna zdravnica Nataša Desnica pri turški olimpijki in nacionalni sprinterski rekorderki Birsen Engin prepoznala porušeno biomehaniko. V Zagrebu naj bi nadaljevali s terapijami, enako kot je bilo to zadnje tri mesece v Istanbulu, brez enega samega treninga.

Bilo je sončno hladno decembrsko popoldne, ko sem ponovno, kot je bilo to pogosto v zadnjih dvajsetih letih, prišel k Alešu. Z mano je bila tudi poškodovana Birsen. Aleš je vedel, da delam s športniki, čeprav se nisva videla niti slišala od takrat, ko sem bil pred nekaj leti pri njem z Elvan Abeylegesse in kupil Polar. Problem z Birsen ga je zelo zanimal in ponudil je pomoč na meni povsem nerazumljiv način, zvenelo je, kot da se ukvarja z nečim, kar prvič slišim … Skeptičen do njegovega načina pomoči, a z mislijo, da nimam česa izgubiti, smo prekinili razgovor in odšli v ordinacijo, kjer se je začenjal zame povsem nov in neverjeten svet, ki ga pri Alešu še nisem poznal; soba je bila opremljena za najboljšo fizikalno terapijo, kakršne sem v svoji dolgoletni praksi videl po svetu.

Aleš je prenehal govoriti, polegel Birsen na mizo in z njo začel izvajati niz meni neznanih gibov. Da ne bi motil, sem zapustil sobo.

Čez uro je iz sobe s solznimi očmi prišla tudi Birsen, me objela in rekla: „Thank you coach, thank you so much, this is best doctor in the world,“ jaz pa sem obstal …, „ampak to ni zdravnik, to je …“. Tega dne, prvič po šestih mesecih, je s širokim nasmehom in polna energije in elana stekla čez dvorišče in se vrnila z besedami, „I can run“. Vse skupaj me je spominjalo na sceno iz filma Forest Gump, v kateri Forest pred huligani beži skozi drevored, njegove proteze razpadajo, on pa še vedno teče, čeprav ga nihče več ne lovi. In po tem samo še teče in teče.

Spremenil sem plan in za teden dni sva se preselila v Brežice in od takrat se pripravljava na Evropsko atletsko prvenstvo, kakor da se ne bi nič zgodilo. Ljudje so me spraševali, po tem ko sem še nekaj atletov poslal k Alešu na terapije in jim je ta pozdravil poškodbe, kaj ta zdravnik sploh dela. Še vedno tega točno ne vem niti sam, ne vem, kako njegova terapija točno funkcionira in kaj vse se med njo dogaja, enostavno vse pošiljam k njemu in naj se sami prepričajo in vedno se vrnejo zadovoljni. K Alešu pripeljem tudi olimpijske rekorderje, od katerih so vsi dvignili roke ali jim ponujajo operacije. Vse to spominja na dirkalnega konja, ki po svoji zadnji, nedokončani tekmi zadnjič vstopi v prikolico, a tokrat ne gre na trening ali na tekmo, pač pa po igri naključja pristane na edinem pravem mestu, kjer bi tudi moral biti.

Aleš, neizmerno ti hvala za vso pomoč

Nikola Borić

Screenshot 2020-06-04 at 21.12.52

Mnenje o AEQ metodi® Saša Rajnović, Rijeka

Spomnim se da sem prvič prišel k Alešu da bi kupil nekaj kettlebellov.

Praktično me je že z vrat »prečital« in mi kasneje v pogovoru poudaril nekaj podrobnosti vezanih na mojo držo in kakšne težave mi to lahko povzroči v prihodnosti kot tudi razložil vzroke bolečin ki sem jih takrat imel. Začelo me je zelo zanimati kako je mogoče biti tako natančen in sem že čez nekaj mesecev začel prihajati na aktivne terapije k njem.

Klinična somatika je v meni naredila bistveno razliko in napredek. Veliko hitreje se regeneriram po napornih treningih, izboljšala se mi je mobilnost in poznavanje mojega telesa in njegovega gibanja. Zjutraj se zbudim brez zategnjenosti za katero sem menil, da jo lahko odpravim samo z menjavo vzmetnice in vzglavnika. Z vajami Klinične somatike sproščam telo tudi med vadbo, kar mi omogoča da lahko vadim dlje z večjimi težami a vseeno obdržim pravilno tehniko gibov.

Po nekaj časa sem se začel počutiti kot da sem odporen na krogle. Ne glede na to kako naporen trening je bil, sem bil naslednji dan pripravljen na isto. Neverjetno je kako ima lahko nekaj tako enostavnega kot je klinična somatika tako močen učinek. Željan sem se naučiti še več na tem področju.

Saša Rajnović SFG Team Leader, Rijeka

Screenshot 2020-06-04 at 21.20.43

Mnenje o AEQ metodi® Severin Lipovšek, Brežice

Kot manualni terapevt vedno znova iščem rešitve in možnosti spoznati človeško telo na drugačen način, iz drugega vidika.

Ravno zato sem se tudi odločil preizkusiti terapije AEQ klinične somatike, katere so obljubljale nekaj, kar sam pri svojem delu večkrat nisem uspel rešiti – trajno sprostitev mišičevja oziroma način, kako klientu “pokazati”, da sam sprosti prenapeto tkivo. Vse prevečkrat sem bil priča “fenomenu”, da se je klientom bolečina čez določen čas vrnila nazaj, bodisi v nekaj mesecih, včasih pa celo v nekaj dneh. In ker je moja etika pri delu takšna, da želim vedno ljudem pomagati v čim manj terapijah, me je prej omenjeni “fenomen” vedno begal.

Priznati moram, da zaradi tega, ker nisem imel večjih bolečin oziroma težav, od prve terapije nisem pričakoval prav ničesar, pustil sem se presenetiti. In, bil presenečen! Po naravi sem zelo senzibilen, zato sem malodane občutil prav vse, kar sva z Alešem počela, in to takoj, po vsaki vaji. Nad občutkom sem bil navdušen. Seveda kot pravi raziskovalec sem pričel pot raziskovanja svojega telesa v mnogih naslednjih terapijah, po katerih moram priznati, da sem spoznal povsem novo plat dojemanja sebe.

Še bolj kot sprostitev mišičevja me je navdušil “feedback”, ki sem ga pričel občutiti v povezavi z umom, torej kako moje delovanje v življenju vpliva na krčenje mišičevja in s tem na težave, ki iz tega izvirajo – če z vajo sprostimo mišice, to še ne pomeni, da bomo bolj “srečni”, ko pa se zavedamo in razrešimo vzroke, ki vplivajo na stiskanje mišičevja, pa smo na pravi poti sproščenosti, veselja ter radosti. In AEQ klinična somatika mi je omogočila prav to zavedanje…

Screenshot 2020-06-04 at 21.26.01

Mnenje o AEQ metodi® 1. Aleš Belina, Ljubljana

S klinično somatiko sem se srečal na začetku leta 2015. Bilo je čisto po naključju, ko sem na FB opazil izjavo, ki jo je dal Aleš.

Ker sem aktivni kolesar, sem v zadnjih dveh letih zapadel v športne poškodbe. Rešitev sem iskal povsod ( fizioterapija, masaže, športni zdravniki…) skratka vse kar se je dalo. Ko mi je Aleš napisal mail, kjer me je povabil, da pridem na njegovo terapijo klinične somatike, sem si rekel, da izgubiti nimam praktično nič. Če se probal že vse, bom še nekaj kar mi do tistega trenutka ni bilo poznano.

Že prvo srečanje z Alešem mi je dalo dober občutek. Način s katerim mi je predstavil klinično somatiko mi je bil takoj všeč. Vse dosedanje terapije na katerih sem bil ( in ni jih bilo malo J ) so bile popolnoma drugačne. Vse temeljijo bolj agresivno do telesa. Klinična somatika pa je nežno gibanje, kjer mišico napneš in sprostiš. Pri tem lahko bolj zavedno izvajaš gibe, ker jih delaš počasi in začneš telo čutiti na drugačen način kot do sedaj.

Na začetku sem vaje izvajal 2x dnevno in že po prvem mesecu sem opazil, da so se mi ramena začela ravnati. Praktično celo življenje sem bil » zamaknjen« in temu niti nisem dajal takega pomena. Je pa v bistvu zelo pomembno , da si v ramenih raven, ker imaš drugače lahko težave s koleni. In ravno to je bil moj največji problem. Skoraj nisem mogel razumeti, da so se mi ramena naravnala s pomočjo klinične somatike. Vendar sem počasi začel čutiti, kako sem bil prej stalno zategnjen v ramenih. Prav tako so se kolena začela izboljševati. Vaje še vedno izvajam praktično vsak dan. Opazil sem, da se v tistih 15 minutah ko izvajam vaje klinične somatike popolnoma sprostim, ker se osredotočam na izvajanje počasnih gibov.

Lahko rečem, da mi vaje resnično pomagajo, pa ne samo pri bolečinah. Opazil sem, da sem drugače začel gledati na določene stvari. Začel sem jih dojemati drugače, na bolše. Vsakemu bi priporočal, da začne delati na sebi in klinična somatika, ki jo izvaja Aleš bo sigurno prava izbira.

Screenshot 2020-06-04 at 21.27.49

Mnenje o AEQ metodi® Benjamin Trontelj, dipl.del.ter., Krško

Še danes se spomnim, ko sem prvič poklical Aleša in opisal moje težave z bolečinami v kolenu pri kolesarjenju in pozorno je poslušal.

Mirno me je vprašal po mojih ramenih in morebitnih preteklih poškodbah in operacijah, kolena ni omenjal in me pomiril, da bo vse v redu… Nasmejalo se mi je do ušes, takoj sem začutil, da bomo delali na vzroku in ne »krpali« simptomov.

Če dobro pomislim, sem prvič bolečine na kolesu začutil v levi preponi, v študentskih časih, 15 let nazaj med dnevnim kolesarjenjem po Ljubljani. Nekaj let za tem, so se bolečine zopet pojavile in se celo selile na spodnji del hrbta, levi kolk, koleno in na nasprotno stopalo. Ne samo pri kolesarjenju, tudi pri teku, hoji navkreber, med službo, pri sedanju v in iz avta, skratka ne samo pri športu ampak tudi pri aktivnostih vsakdanjega življenja. Rešitev kot vedno sem iskal v šibkem mišičju, čeprav sem se redno ukvarjal s športom in tako dodajal vedno nove vaje, imel fizioterapevtske obravnave, izvajal samo masažo z različnimi pripomočki in raztezne vaje skoraj do onemoglosti…

Zaradi nezadovoljstva z rezultati in ne-mira v sebi, sem iskal rešitev naprej in končno »spoznal« Klinično somatiko. Ključ je bil v sprostitvi in zavedanju določenih delov telesa oz. usmerjanju pozornosti na gibanje med vajami KS ter spoznanju refleksa rdeče luči. Med pogovorom z Alešem sem njegove besede kar požiral, vse se mi je zdelo naravno, zemeljsko, logično, preprosto in se iz terapije v terapijo bolj prepuščal in se na koncu poistovetil s filozofijo KS.

To pomeni, da poleg vsakodnevnega izvajanja gibov KS, ki jim namenim od 10 do 30 minut (s tem odpadejo vse ostale metode in pripomočki), sem začel določene zakonitosti KS prenašati tudi v vsakdanje življenje. Med določenimi opravili ali aktivnostmi (kolesarjenje, plezanje, igra z ot roci na tleh…) naredim v mislih kratek prelet skozi telo, se vprašam kje nisem sproščen, kje je ovira, kako diham ipd., to popravim in sem uspešnejši v nadaljevanju. Naj se nadaljuje…

Gabrje, 02.09.2015

Screenshot 2020-06-05 at 19.16.43

Mnenje o AEQ metodi® Matjaž Pregrat

Zdravo. Lahko rečem, da boljše kot je, skoraj ne more biti.

Brez klinične somatike se res več ne da. Tudi karakterno sem se dosti spremenil, imam drugačen pogled na dogajanje v in okrog mene. Če potegnem črto, po tako kratkih dveh mesecih somatskih vaj in štirih aktivnih terapijah ter 3 mesecev intenzivnega treniranja je to to…

Rezultatsko imam še nekaj rezerv, jutri imam še zadnjo pomembno tekmo na stezi letos. Čutim in opazim, da imam še veliko možnosti za izboljšavo tehnike teka. A to da sem se tako enostavno rešil plantarnega fasciitisa še kar ne morem verjeti smile emoticon. Zima bo pestra in plodna.

Lep pozdrav

Screenshot 2020-06-05 at 21.44.04

Mnenje o AEQ metodi® Boštjan Verstovšek, Celje

1.Star sem 43 let, s športom se zagreto ukvarjam skoraj vsak dan (hokej na ledu, windsurf, kitesurf, kolesarjenje, tenis,…), v preteklosti zelo nagnjen k pretiravanju. V mladosti in zadnjih letih sem imel veliko poškodb; vse so se dobro sanirale (velika hvaležnost zdravnikom, fizioterapevtom in vsem ostalim!), vendar pa so se po določenem obdobju začele bolečine spet ponavljati. Dan, ko me ni nič bolelo, je bil redek. Vse to me je prisililo, da sem moral spremeniti koncept iz ignoriranja bolečine (in uničevanja telesa) v iskanje in odpravljanje vzrokov (skrb za telo).

2. Največje pozitivne spremembe pri spreminjanju sebe in odpravljanju vzroka bolečin in ogromnem izboljšanju mojega stanja sem dosegel z dvema orodjema: odkritje duhovnosti in energije (učenje in terapije pri Neli Rep) in klinične somatike (za telo), čeprav je itak oboje (vse) preleteno in neločljivo. Vendar pred odkritjem KS zgolj z duhovnimi tehnikami in fizioterapijami nisem mogel doseči trajnega izboljšanja zategnjenih mišic.

3. KS mi je celoten koncept in nasploh razumevanje mojega treninga obrnila na glavo; najtežje mi je narediti obrat v glavi in opustiti star način dojemanja in razmišljanja. KS je namreč tako preprosta in nenaporna, da človek težko verjame, da res deluje (seveda je potrebna disciplina pri izvajanju vaj). In deluje odlično! KS mi je bila takoj blizu in vsak dan jo imam raje. Škoda, da je nisem spoznal pred leti, čeprav je tudi res, da je ne bi znal tako ceniti, če ne bi prej dal skozi vseh drugih pristopov.

4. Po dobrih dveh mesecih izvajanja KS opažam: • zategnjenost mišic je zelo popustila, najmanj za 60 -70% in se še zmanjšuje • kljub bistveno manj treninga opažam povečanje zmogljivosti, zaenkrat bi rekel cca 10-15%.

Opazne so bistvene izboljšave in napredek pri vseh športnih aktivnostih

  • veliko bolj se zavedam podzavestnega aktiviranja (zategovanja) mišic in se temu zavestno izogibam in na ta način hkrati hitro prepoznam, kdaj me v službi odnese v “stresiranje“ in to prekinem. Odprla so se mi nova obzorja in perspektive glede delovanja in sposobnosti telesa
  • telesno počutje je vsaj 3x boljše
  • v življenju sem iskal in preizk usil ogromno metod; sedaj lahko trdim, da je kombinacija klinične somatike in duhovih/energetskih tehnik po metodi Marjana Ogorevca in Neli Rep tista, ki je daleč najbolj učinkovita za odpravljanje vzrokov bolečin in poškodb
  • prej sem redno hodil na fizioterapije zaradi odpravljanja bolečin in vzdrževanja sprejemljivega stanja; sedaj to še vedno počnem, vendar predvsem zaradi hitrejše regeneracije in podpore treningu; zato sem sedaj sposoben za bistveno težje telesne napore
  • prej sem moral paziti, da sem večinoma deloval na 80-90% moje zmogljivosti, da nisem pretiraval in nabiral novih poškodb. Sedaj spet lahko grem preko meje, na 110%, malo pretiravam in se s pomočjo KS in duhovnih tehnik hitro sestavim nazaj. Nisem več omejen.
  • velik napredek,je pri nabiranju svežih mikropoškodb (ki jih povzročijo udarci, padci, pretiravanje,…), ki se pri meni redno dogajajo: zase sem našel zmagovalno kombinacijo: z uporabo KS, duhovnih tehnik in Tecar fizoterapije (hitrejša regeneracija tkiv) je sanacija najmanj 3x hitrejša kot pred uporabo KS.

Vse navedeno pred uporabo KS ni bilo mogoče. Brez KS bi moje telesne sposobnosti počasi padale, v najboljšem primeru stagnirale; KS pa mi omogoča, da se izboljšujejo. Seveda se še lovim, iščem meje, se tudi zmotim. Ampak zadeva resnično odlično deluje! KS priporočam kot nujno vsakomur, ki želi trajno in globoko spremeniti svoje telesno stanje na bolje.

Moj nasvet in recept je torej: duhovnost po metodi karmične diagnostike pri Neli Rep + klinična somatika pri Alešu. (+ malo fizioterapije za hitrejšo regeneracijo, če radi pretiravate).

Poleg klinične somatike sem pri Alešu dobil še nešteto odličnih nasvetov.

Pod črto – moja izkušnja: revolucionarno in neprecenljivo.

Hvala!

Screenshot 2020-06-05 at 21.45.26

Mnenje o AEQ metodi® Sanjin Crnković, Rijeka

Kot fitnes trener ki skrbi za pripravo športnikov in rekreativcev vedno težim k novim znanjem in boljšim metodam.

Cilji so vedno isti – zdravje, športni dosežki, izgled ter obdržati celino, da bo vse skupaj zanimivo in da omogočalo ukvarjanje s športom celo življenje.

Vsako sezono preizkusim nekaj novega, sistem ki na tržišču znanja izstopa iz prevelike ponudbe novitet. Letos sem se začel spoznavati z klinično somatiko. V iskanju rešitev za ublažitev poškodb kolena in hrbtenice, kot tudi doseganjem boljših rezultatov na športnih tekmovanjih in crossfitom sem preizkusil veliko metod terapevtov in nasvetov svojih kolegov. In vedno bolj se mi zdi da je ravno klinična somatika tisti manjkajoči člen, ki mi bo omogočil neovirano športno življenje v 40-tih. V treh mesecih učenja klinične somatike in petih aktivnih terapijah sem spoznal veliko novega o sebi, svojem telesu, zmanjšal sem posledice napornih treningov ter ostvaril viden napredek pri rezultatih.

Zgodilo se je tudi ena nepričakovana stvar – začel sem drugače gledati svoje varovance med treningom in jih lahko bolje ter z manj truda pomagam pri boljšem razumevanju njihovih napak in težav pri gibanju. Moje raziskovanje klinične somatike se je šele začelo in ima veliko perspektivo v moje športnem in privatnem življenju.

Screenshot 2020-06-05 at 21.46.47

Mnenje o AEQ metodi® Srđan Luštica, Split

Aleš, ne mine dan, da se te ne spomnim. Vedno nekaj eksperimentiram, vadim, gibljem, ampak vse se konča s tabo in klinično somatiko.

Ti si mi na nek način merilo in spodbuda, da grem naprej. Včasih mi postane težko, še posebej v trenutkih ko mi postanejo stvari nejasne, zapletene in naporne. Najbolj je to opazno takrat ko obstaja velik odpor in pritisk, rešitve pa pričakujem takoj. Tako, kot si mi pred nekaj dnevi rekel, da se vzorec po katerem razmišljamo in sprejemamo odločitve preslikava in vpliva na vsa področja našega življenja. Povezano s tem lahko ugotovim, da mi je klinična somatika omogočila postopno zavestno spreminjanje sebe skozi zavesten, upočasnjen in neboleč pristop, ki ga lahko vedno bolj uporabim v vsakem trenutku in vsaki situaciji.

Zadnjih 5-6 voženj uživam v eleganci, enostavnosti in lahkotnosti vsakega obrata pedal. Stalno si mi bil v glavi s pravilom, da se z pretirano uporabo sile dolgoročno ne doseže nič dobrega ( takoj se spomnim vojn, groženj in podobnih situacij). Velikokrat sem imel na kolesu občutek, da se borim proti samemu sebi. Tako sem se med vožnjo odločil poizkusiti z lahkotnimi gibi obvladovati velike obremenitve, z ohranitvijo sproščenosti in fluidnosti gibov. Osredotočil sem se na center telesa in pustil, da on vodi gibanje nogi pa samo sledita. Vse od tu naprej je bila samo potrditev, da sem na pravi poti.

Vsakič ko sem to izvedel je bilo bolje, utrujenosti skoraj ni več, moči je na pretek , ravno tako hitrosti. Ravno danes sem imel v vetrovnih pogojih najboljši čas kar pomnim. In skoraj se nisem oznojil J Center dela svoje delo, možgani vodijo gibanje in ga izboljšujejo, zavestno izvajam vsak obrat pedal, mišice so vedno bolj usklajene pa se več ne borim proti sebi. Razvijam se, učim in sem vsak dan vse boljši in se imam vse rajši.

Screenshot 2020-06-05 at 21.47.38

AEQ metodi® se je pridružil tudi Štefan Hadalin

Od letošnjega poletja se uči in učinkovito uporablja AEQ metodo ter AEQ somatske vaje tudi alpski smučar Štefan Hadalin. V nekaj mesecih je bistveno zmanjšal pogostost, jakost in trajanje bolečin v hrbtu ter izboljšal občutek in učinkovitost gibanja tako na smučeh, kot tudi drugače.

Čestitke ob odlični uvrstitvi na OI!

Screenshot 2020-06-05 at 21.54.01

AEQ metodi® se je pridružil tudi Anže Lanišek

Skozi poletje se je z AEQ metodo pričel spoznavati in uporabljati tudi Anže Lanišek. Sprva za odpravo bolečine in odpravo nesimetrij drže ter gibanja, nato pa za izboljšanje usklajenosti gibanja ter občutka za let v skoku. Izboljšanje izvedbe in tehnike, kot tudi psihološkega pristopa smučarskim skokom skozi zmanjšanje SMA in dvig kreativnosti je že dobro vidno tudi na tekmovanjih.

Screenshot 2020-06-05 at 21.54.24

AEQ metoda® Klemen Prasnikar in Sasha Averkieva

Klemen Prasnikar in Sasha Averkieva od junija 2017 pri svojih pripravah na plesna tekmovanja po svetu, odpravo nepravilnosti gibanja in zmanjšanju občasnih bolečin aktivno uporabljata znanje pridobljeno skozi učenje AEQ metode.

Ob rednem izvajajanju AEQ vaj opažata izboljšanje počutja, zmanjšano utrujenost ter povečano sposobnost osredotočenosti in natančnosti v drugi polovici plesnih tekmovanj. Po uspešno zaključeni sezoni bosta za napredek v 2018 še povečala vlogo AEQ metode pri pripravah za nadalnji dvig občutka in nadzora nad mišicami ter gibanjem.

Še posebej jima je v pomoč vedno boljše razlikovanje med daljšanjem in raztegovanjem mišic, ki je sestavni del učenja in je bil pri obeh precejšen problem ob pričetku dela.

Klemen Prasnikar in Sasha Averkieva

Screenshot 2020-06-05 at 21.55.16

AEQ metoda® Vladimir Zografski

Letos poleti je AEQ metodo uvedel v svoje priprave bolgarski smučarski skakalec Vladimir Zografski. Zaradi zloma roke leta 2012 je prišlo do nesimetrije drže in gibanja, kar je vedno bolj negativno vplivalo na njegove rezultate in počutje. V pol leta je skozi spremembo delovanja živčno mišičnega sistema uspešno saniral in skače vedno bolje. Delo njegove ekipe je tako lažje in še bolj uspešno.

Čestitke ob najboljši letošnji uvrstitvi (14. mesto), ki je še toliko bolj pomembna, ker je do nje prišlo na OI. (10.2.2018)

Congratulation on best result this season (14.place), which is even more valuable as it happens on Olympic games.

Screenshot 2020-06-05 at 21.56.13