AEQ METODA® | Pogosta vprašanja | Pravilno dihanje viša odpornosti na virusne infekc

Pravilno dihanje viša odpornosti na virusne infekcije

 

Pandemija nam je omejila in upočasnila življenje. Večini je to omogočilo prerazporeditev časa in spreminjanje na bolje; razmislek o življenju naj bi omogočil manjšo preobčutljivost na nenadne spremembe. Predvidevamo lahko, da se bodo novi virusi pojavljali vse pogosteje ter najbolj prizadeli kronično bolne, ki so manj odporni.

 

16. marca 2020 so v Annual Review of Virology objavili raziskavo o vplivu vlažnosti zraka v prostorih in verjetnosti virusne okužbe dihal. Raziskovalci so ugotovili jasno povezavo med izsušeno sluznico dihal in zmanjšanjem odpornosti dihal na virusne okužbe. Zaradi novih virusov se vse več raziskovalcev usmerja v iskanje razlogov zmanjšanje odpornosti. Očitno je način življenja, s tem pa strožjega odnosa, ki smo ga razvili do samega sebe, povzročil sesutje sistemov, ki smo jih skozi evolucijo razvili za preživetje. Med najbolj obremenjenimi je respiratorni sistem. Dolgoletno zviševanje pritiskov, hitrosti življenja in števila odločitev, povezanih s stresom, je vzrokovalo povečanju števila vdihov na minuto: v zadnjih 100 letih se je povišalo skoraj trikratno. Ob nespremenjenem deležu kisika v atmosferi to očitno ni prilagoditev na manj kisika (do tega pride pri vzponu nad 4000 metrov NM), pač pa prilagoditev na pomanjkanje prostega časa ter na višji pritisk okolice, kar občuti naše telo. Zmanjšuje se volumen prsne votline, za vdih potrebujemo več energije, zato raje dihamo skozi usta. Slednje je zaradi drugačne poti zraka skozi zgornja dihala za petino lažje, kot če bi dihali skozi nos. A ta bližnjica ima svojo ceno.

 

 

Če avto vozimo z zavoro

 

Že samo stalno dihanje skozi usta in plitko dihanje z zgornjo polovico prsnega koša (navpično dihanje) vključita receptorje za stres v zgornjih predelih pljuč, ki tako dodatno dejansko stimulirajo bori-se-ali-beži obliko vzburjenosti in vodijo v spiralo simpatične dominantnosti. Pri dolgotrajni in močni aktivaciji simpatičnega načina, ki je možna samo ob obilju hrane in energije, pride do istočasne aktivacije parasimpatičnega načina. Ta reakcija ima funkcijo zasilnega zavornega mehanizma, ki drastično upočasni vse telesne procese kot zaščita pred izogevanjem, podobno kot je sedaj pandemija delovala na sodobne družbe. Vodi v zamrznitev, utrujenost, depresijo, pomanjkanje motivacije in povzroči nastanek kompleksnih sindromov, kot so kronična utrujenost, fibromialgija, motnje prebavno presnovnega sistema.

Človek v zamrznitvi je podoben avtu, ki ga vozimo z zavoro ob do konca aktiviranim plinom. Značilno za zamrznitev je, da njegove funkcije več ne sledijo normalnim vzorcem, temveč delujejo nepričakovano in neobičajno. Živčni sistem se takrat odziva brez kreativnosti in deluje po poprej naučenih vzorcih, čeprav ti za dano situacijo niso najboljša izbira.

 

Zamrznitev je v današnjem času izjemno pogost in je glavni razlog za vrsto težav in bolezni. Med temi so: nespečnost, apneja, aritmije, pretirana občutljivost na temperaturne spremembe, popačen občutek za vnos tekočine in hrane, vse vrste alergij, kemične in druge odvisnosti, nezmožnost usmerjanja pozornosti, demenca in vrsta avtoimunskih bolezni. Hkrati pa se v tem stanju zmanjšuje sposobnost spreminjanja volumna prsne in trebušne votline. Zaradi zmanjšane učinkovitosti premikanja trebušne prepone je dihanje manj učinkovito. To povečuje potrebo po dihanju skozi usta in vodi v suhost dihalne sluznice, nadalje v preobčutljivost na patogene organizme, ki jih vdihnemo z zrakom. Ob neučinkovitem dihanju se niža še splošna učinkovitost ostalih življenjskih sistemov, kar še poveča verjetnost kroničnih bolezni kot so visok krvni tlak , bolezni srca in ožilja, diabetes, metabolni sindrom. Kako so te lahko usodne pri okužbi s COVID-19, vemo.

 

 

Dihanje skozi nos

 

Nos opravlja vsaj 30 funkcij, od katerih so prav vse pomembne in dopolnjujejo vlogo pljuč, srca in drugih organov, navaja dr. Maurice Cottle, ustanovitelj Ameriškega rinološkega društva. Nosna votlina igra osrednjo vlogo v fiziologiji dihanja. Spodbuja filtracijo, ogrevanje in vlaženje vdihanega zraka. To omogoči, da ima zrak, ko pride v pljuča, ustrezno temperaturo in zato zadostno preskrbo telesa s kisikom. Dihanje skozi nos v budnem stanju predstavlja v primerjavi dihanja skozi usta približno polovico več upora za tok zraka. Posledica je za petino višji privzem kisika zaradi višje vrednosti CO2 v krvi. Dihanje skozi nos ogreje in navlaži zrak ter preprečuje izsušitev sluznice, odstrani znatno količino patogenov ter dvigne koncentracijo dušikovega oksida v pljučih in krvi.

 

Za pravilno delovanje imunskega sistema je pomembna vsebnost dušikovega oksida, ki je pri zdravi osebi v nosni votlini prisoten v visokih koncentracijah. Širi žile in izboljšuje krvni pretok, ubija parazite, bakterije in viruse ter zvišuje odpornost. Dušikov oksid vpliva na več življenjsko pomembnih procesov: na vezavo in sprostitev kisika iz rdečih krvničk, regulira krvni tlak in zmanjšuje vnetja v telesu. Skozi nosno dihanje telo prejme približno četrtino vsega potrebnega dušikovega oksida. Pri dihanju skozi usta je vpliv dušikovega oksida na telesne procese bistveno manjši. Raziskave so povezale nizke stopnje dušikovega oksida v krvi z resnimi bolezenskimi stanji, kot so visok krvni tlak, možganska kap, arterioskleroza in spalna apneja. S pravilnim dihanjem tako omogočimo dovolj veliko količino dušikovega monoksida v pljučih in krvi, dovolimo krvnemu toku neprekinjeno teči skozi telo in s tem zagotovimo, da pomembni organi dobivajo dovolj kisika in hranljivih snovi. S tem ko so žile dovolj široke, lahko srce uravnovesi pritisk, ki je potreben za odpošiljanje krvi skozi telo. Dušikov monoksid v telesu povišamo s počasnim dihanjem skozi nos, redno in normalno fizično aktivnost in uživanjem hrane, ki olajšuje proizvajanje dušikovega monoksida.

 

Vse več raziskav dokazuje, da ima dihanje skozi nos sproščujoč učinek. Že 5-minutno dihanje skozi nos dvigne nivo kisika v koži za desetino ob enakem nivoju kisika v krvi, kar jasno kaže na vpliv nosnega dihanja na izboljšano oskrbo tkiv s kisikom. Pravilno dihanje skozi nos olajša pretok krvi skozi pljuča in dvigne nivo kisika v arterijah. Ob branju raznih starih potopisnih knjig sem tudi večkrat naletel na opažanja raziskovalcev, kako so matere staroselcev dojenčke in otroke med spanjem obračale na bok in jim zapirale usta ter tako spodbujale pravilno dihanje. Ugotavljali so manjšo pogostost respiratornih obolenj in večjo odpornost pri otrocih domačinov v primerjavi z otroki priseljencev, ki so izšli iz modernejšega načina življenja.

 

Aleš Ernst, učitelj AEQ metode 5. stopnje

 

 

 

 

tel. : 00386(0)30 322396 
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook
Oxygen-Advantage-Instructor