O povezanosti kroničnih bolezni in vnetij z nepravilnim delovanjem avtonomnega živčnega sistema

Za primerno delovanje imunskega sistema bo vedno bolj pomembno poznavanje stanja, v katerem se nahajamo, ter poznavanje pristopa in metode, ki lahko kronično aktiviranost določenega stanja razloži, omogoči njegovo zaznavanje in postopno spremembo v pravilno.

Pomembno je, da znamo prepoznati, v kakšnem načinu delovanja (simpatični ali parasimpatični) je naš avtonomni živčni sistem (v nadaljevanju AŽS), in da smo sposobni čutiti in oceniti, ali je trenutni način delovanja primeren v trenutni situaciji. Največjo škodo nam povzroča ravno nepravilno delovanje AŽS, ko je to neusklajeno s trenutno situacijo, mi pa se tega ne zavedamo.

Če je naš sistem primerno razvit, je simpatični način aktiven le, ko smo budni, razburjeni zaradi nevarnosti ali ko se ukvarjamo s telesno dejavnostjo zunaj cone udobja in lahkotnosti.

– Pripravi nas, da bolje zaznamo, spoznamo in preživimo nevarnosti in grožnje.

– Premika kri iz prebavnega sistema v skeletne mišice, kar nam omogoča hitrejše gibanje. Pri dolgotrajni kronični aktivaciji pa privede do trajno povišanega nenadzorovanega mišičnega tonusa in težav pri delovanju prebavil.

– Stisne kapilare na površini telesa in preusmeri kri stran od kože (ki se spremeni v bledo in hladno), da se pripravi na potencialne poškodbe. Pri dolgotrajni aktivaciji pa privede do težav z regulacijo telesne temperature.

– Širjenje zenic, večanje očesnih vek in fokusa čutil. Pri dolgotrajni aktivaciji pa privede do preobčutljivosti čutil in nepravilnega zaznavanja (težave z vidom, sluhom, okusom, vohom).

– Simpatični živčni sistem začne delovati ob močnem čustvenem vzburjenju: strah, jeza, navdušenje, zaljubljenost ali pa ko moramo močna čustva zadržati v sebi …

– V telesu povzroči spremembe, ki izboljšajo ustvarjanje energije in možnost njene porabe. Pri dolgotrajni aktivaciji pa privede do kronične utrujenosti.

Pri aktivaciji simpatičnega načina pride do povečane aktivnosti imunskega sistema za boljšo zaščito pred infekcijami ran in poškodb. Ob predolgi aktivaciji se delovanje imunskega sistema zmanjša in izgubi natančnost delovanja, kar dolgoročno vodi v povečano verjetnost nastanka avtoimunih bolezni ter alergij. To je še posebej pomembno v času pandemije korone, ki še poveča pretirano reakcijo imunskega sistema, ki ubija bolnika.

Pri dolgo aktiviranem simpatičnem načinu delovanja AŽS sistem preide v simpatično dominantnost. Daljša obdobja kroničnega stresa, za katerega pa še imamo dovolj življenjske energije, da ne preidemo v deregulirano zamrznjeno stanje AŽS ali pa parasimpatično dominacijo kot zaključno fazo delovanja sistema, vodijo v simpatično dominacijo.

Ta je najpogosteje prisotna pri ambicioznih osebah, športnikih in ljudeh, ki živijo tako, da nimajo časa. V tem stanju napete mišice stisnejo krvne žile, ki se odebelijo in tako zožijo notranji premer in zmanjšajo možnost pretoka krvi. Velike količine krvi tako tečejo skozi preozek žilni sitem, kar posledično privede do višanja krvnega tlaka (po nekaterih mnenjih je to lahko glavni faktor tveganja za komplikacije pri okužbi s covidom-19).

To se zgodi tudi, ko za to ni nekega neposrednega stresa – bil pa je v preteklosti. Potlačitev apetita je v tem stanju precej pogosta in vsi ste verjetno že doživeli, kako ste pozabili jesti, ko ste delali na zahtevnem stresnem projektu. Izguba libida in težave z erekcijo ter vzburjenjem so tudi znaki simpatične dominance.

Daljše obdobje takega stanja privede do nižanja testosterona in nižanja ravni estrogena, kar negativno vpliva na delovanje življenjskih sistemov, saj pravilne ravni obeh hormonov omogočajo primerno antioksidacijsko delovanje in zmanjšujejo možnost bolezni krvno-žilnega sistema in arterioskleroze.

Zaradi obilja hrane se pojavi tudi na videz neskončna oskrba z glukozo, ki je posledica stalno povišanega kortizola. Iz tega se razvije trebušasta oblika telesa in prevelike količine maščobe na trebuhu pri moških ter zadnjici in stegnih pri ženskah. Te osebe imajo zaradi preveč mobilizirane energije močno, skoraj odvisno potrebo po kardio-športu in kurjenju kalorij.

Parasimpatični način nam pomaga počivati, upočasni in izklopi naš simpatični sistem. Pomaga, da se sprostimo, reorganiziramo in zdravimo potem, ko stres ali grožnja mineta.

– Sprosti napetost mišic.

– Zniža srčni utrip in krvni tlak.

– Obnovi prebavo.

– Upočasni dihanje ter ga naredi globljega.

– Vrne kri periferiji in v kožo (kar naredi kožo toplo in vrne barvo).

– Dovoli imunskemu sistemu, da ponovno pravilno funkcionira.

– Izloča telesne tekočine.

Divje živali in ljudje z malo kronične zakrčenosti dovolijo parasimpatičnemu načinu, da izpolni svojo funkcijo in tako pripravi sistem na naslednjo grožnjo ter kar najboljšo možnost preživetja. Ljudje smo opremljeni z enako biološko opcijo ponovnega zagona, ampak zaradi naglice zelo redko pustimo, da se postopek konča. Ker parasimpatičnega načina delovanja v modernem svetu, kjer je glavna sposobnost učinkovito upravljanje s časom, ne potrebujemo več, nas počasi začne motiti in ustavljati. Sčasoma izgubimo potrebo in željo po pravem počitku predvsem zaradi primanjkovanja telesne zavesti in razumevanja delovanja AŽS ter prepričanja, da na njegovo delovanje zavestno ne moremo vplivati.

Sodobni človek se parasimpatičnega načina celo izogiba ali ga izključi, tako da ga ignorira. Tako je ključni del cikla regeneracije (Simpatični v Parasimpatični v Homeostaza = max. pripravljenost za preživetje) nedokončan, nakar telo vse pogosteje in dlje ostane v stanju kronično pretirane vzburjenosti v simpatičnem načinu.

Sodoben način življenja in obilo razpoložljive energije povečujeta aktivnost simpatičnega ter skrajšujeta čas aktivnosti in jakost delovanja parasimpatičnega načina. S takšnim načinom življenja, ki ga omogoča in zahteva moderni svet, močno negativno vplivamo na svoje počutje. Ustvarjamo negativen stres in si občutno zmanjšujemo kvaliteto življenja. Zato nas je tudi nenadna in močna ustavitev življenja zaradi pandemije tako stresla in spravila v paniko.

V določenih državah pa mora oblast z represivnimi ukrepi dopovedovati ljudem, kar je zanje dobro. Delno je tako tudi zaradi kronično aktiviranega simpatičnega stanja, ki osebo v karanteni vodi v stanje anksioznosti in neracionalnega vedenja.

Ogromna izbira možnosti napredka in obilo energije nagrajuje osebe z močno aktiviranim simpatikusom, saj so nekaj časa zaradi njega učinkovitejši, drznejši, uspešnejši in oboževani. Posledično utrujenost nam sodobna tehnologija in medicina pomagata premagovati čedalje uspešneje, ne da bi AŽS prešel v parasimpatični način delovanja.

Izgubljamo občutek za sedanjost in smo vse bolj napeti ter pod pritiskom pomanjkanja časa. Ravno zaradi izgube sposobnosti in zavedanja pomena daljšanja mišic so te pod vse večjim tonusom, kar posledično vodi v bolj in bolj aktiviran simpatični način in vse redkeje aktiviran parasimpatični način.

Prvi vodi v kontrakcijo, drugi v ekspanzijo, prvega običajno občutimo neprijetno, drugega pa prijetno in pomirjujoče.