Uspešnost pri Športu

USPEŠNOST V ŠPORTU

Kot dolgoletni lastnik kolesarske trgovine sem lahko posledice nepravilnega pristopa do športa in napačnega motiva za uspešnost v športu pogosto opazoval pri svojih strankah. Največkrat si je tekač želel kupiti kolo, da bi razbremenil kolena in tetive, saj so mu svetovali – prijatelj, ortoped, fizioterapevt … -, naj vsaj nekaj dni na teden kolesari, namesto teče. Ob tem tekač pove, da ima zadnja leta vse več problemov z bolečinami in poškodbami in da vse težje ohranja nivo rezultatov, primernih njegovi ambiciji ali načrtom. Običajno si je kupil cestno kolo, da je z njim ohranjal kondicijsko pripravljenost. V nadaljevanju je večina prešla s teka na kolesarjenje, teka je bilo vse manj, kolesarjenja vse več. Odnos do telesa pa je ostajal nespremenjen.

Težave s tetivami in koleni so počasi zamenjale težave s kolki, hrbtom in rokami. Pojavila se je potreba po spremembi položaja na kolesu in kolesarjenje na gorskem ali treking kolesu. Prevoženih ur in kilometrov je bilo vse manj, težav vse več. Običajno so težave pripisali staranju ali pa neustreznemu telesnemu ustroju, redkeje pa neustreznemu odnosu do gibanja in napačnemu motivu. Vse težje so ohranjali doseženo raven, saj je bila usklajenost delovanja telesa in zavedanja, kaj vse telo počne, da dosega zastavljene cilje, čedalje slabša. Popačil se je dihalni ritem in zmanjšala dihalna učinkovitost, povišala mišična napetost, ki je pomagala zakriti resnično telesno stanje.

Višji mišični tonus in nepravilno dihanje povečuje pritisk na sklepe in ligamente ter niža pH krvi. Zato je ravnovesje v telesu težje ohranjati, kar vodi v pogostejšo aktivacijo simpatičnega načina delovanja avtonomnega živčnega sistema. To onemogoči primerno razmerje med akcijo in počitkom. Postopno se tako ustvari destruktivna povratna zanka zakrčenosti. Z njo blokiramo opozorila iz telesa, ta zakrčenost pa povzroča neučinkovito gibanje, in tako naprej v začarani krog.

Nepovezanost znotraj celote otežuje ohranjanje doseženega in povečuje vlogo ega pri ohranitvi nerealno postavljenih ciljev ali želja. A fizika neusmiljeno deluje na celoto in kaznuje neučinkovitost. Zato moramo nižati kompleksnost in kvaliteto življenja ter se sprijazniti s tem, da moramo iz športa z višjo kompleksnostjo gibanja preiti na šport z nižjo kompleksnostjo gibanja. S trmo nekaj časa dosegamo podobno raven uspešnosti kot v preteklosti, misleč, da je vse v redu in da smo prelisičili sistem. A ker vzrokov ne urejamo, ne moremo preprečiti degradacije povezav znotraj sebe in obdržati določene ravni.

Nekaj časa nam na pomoč lahko priskoči tehnologija, zanjo nam ni težko odšteti znaten znesek. Tekaški copati z več vloženega znanja proizvajalca nam kratkoročno lahko pomagajo teči brez bolečin, čeprav je kompleksnost gibanja in povratnih povezav um-telo neprimerna za hitrost, sile in razdalje, ki jih z gibanjem dosegamo. Podobno je pri kolesarstvu, kjer je vpliv tehnologije še večji kot pri teku. To je najbolj vidno pri vse večjem deležu električnih koles, ki omogočajo aktivno kolesarjenje s hitrostmi, višinskimi profili in razdaljami, čemur vse pa človekovo telo ni prilagojeno.

Vemo, vrč gre po vodo, dokler se ne razbije. Danes na splošno trpimo za pomanjkanjem časa in za samoanalizo. Večinoma se ne sprašujemo, zakaj nam toliko pomeni, da smo pri določeni aktivnosti uspešni in se izpostavljamo težavam. Tehnologija, močan marketing ter kupljene študije koristnosti nam omogočajo ostati nerealni, dokler telesa ne zlomimo. Takrat pa iščemo rešitev v različnih pristopih, ki nam od zunaj urejajo posledice nereda, ki smo ga ustvarili sami sebi.

Če opazimo, da smo v športu, ki nam je včasih bil v užitek, radost in veselje, čedalje manj uspešni, je potrebno pridobiti čas in energijo za razmislek, kaj vse se je od takrat spremenilo. Zakaj smo iz hobija ustvarili posel in kje v tem procesu smo izgubili stik z realnostjo in svojim telesom.

Ko nimamo dovolj telesne integritete in čustvene zrelosti, se izogibamo neprijetnim področjem v svojem življenju in pred njimi bežimo v področja, kjer smo bolj suvereni in učinkoviti v premagovanju problemov. Ta področja nam zaradi višje učinkovitosti omogočajo prijetne občutke, za razliko od tistih, kjer smo manj učinkoviti in nam zato dajejo neprijetne in boleče občutke. Pri nerazumevanju pomena soočanja z odnosi, kjer smo neučinkoviti, izberemo nezrelo odločitev in se še bolj posvečamo učinkovitim področjem.

Tako ustvarjamo neravnovesje in še bolj zakrčimo telo. Vpliv iluzije dolgoročno pomeni zmanjševanje kompleksnosti in kvalitete življenja, ki pada veliko hitreje, kot pa bi to bilo pričakovano zaradi staranja.

Padec učinkovitosti je vedno posledica pomanjkanja sposobnosti realne ocene. Zato je potrebno narediti korak ali dva nazaj ter razmisliti, kaj in komu skušamo dokazati, da še vedno zmoremo. Zakaj v imenu pridnosti in vztrajnosti postavljamo sebe v položaj otopelosti in utrujenost, kjer nam je vseeno za to, kar se dogaja okoli nas, in zakaj imamo čedalje večjo potrebo, da smo taki do sebe. Preveriti moramo svojo sposobnost sprostitve in umirjanja telesa, čustev in razuma. Še zlasti, ker se pri večini športnikov mešata občutka sproščenosti in utrujenosti. Preanalizirati moramo, kako dihamo in razumemo povezanost dihanja s tem, kako se trenutno počutimo in kaj trenutno delamo. Kako pogosto zadržujemo dih in kolikokrat dejansko do konca izdihnemo, da s tem pripravimo pljuča in telo na nov vdih.

Preverimo, kdaj nam je nazadnje zaigralo srce, ko smo obuli tekaške copate ali sedli na kolo in se z vedrim obrazom podali raziskovat sebe in okolico brez pritiska, razporeda, GPS-a ali merilca utripa. Ne pozabimo na to, da egu več pomeni doseganje cilja, kot pot proti cilju, in če nam več pomeni cilj kot pot do njega, je jasno, kdo vodi proces in kakšen bo najverjetneje končni rezultat.

Dobro se je spomniti na to, kako smo šport dojemali, preden so nam vcepili mantro, da trud premaga vse ovire. Definirajmo, kaj uspešnost sploh je in ali je vredno zanjo žrtvovati avtentičnost odnosa do sebe in drugih. Ne stopajmo po novi poti v neznano, preden ne razumemo dovolj dobro, zakaj nas je pot, po kateri smo hodili z najboljšimi nameni, privedla na neželen cilj, saj bomo sicer napako ponovili na podoben način v drugih okoliščinah in z drugimi igralci.

Človek obrača, življenje obrne.

Preberite še:

Kot dolgoletni lastnik kolesarske trgovine sem lahko posledice nepravilnega pristopa do športa in napačnega motiva za uspešnost v športu pogosto opazoval pri svojih strankah. Največkrat si je tekač želel kupiti kolo...