Pogost vzrok za težave s sklepi rok, nog in vratu sta senzorno motorična amnezija (SMA) in nepravilen tonus mišic trupa, ki onemogoča pravilno gibanje medenice.
Od rojstva naprej se učimo usklajene porazdelitve dela mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči kakovostnega nadzora nad mišicami in napreduje v okviru zmožnosti. Ker je njegova mišična moč še nerazvita, izkorišča druge danosti, kot je mišična usklajenost, s katero doseže želeni cilj.
Boljša koordinacija večjega števila mišic nam omogoči večjo učinkovitost, kar občutimo kot prijetno. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, občutimo kot neprijetno, in če traja dlje, postane boleče. Če opazujemo otroka, je očitno, da se ta pri učenju novih gibov ravna po načelu prijetnega. Če je gibanje neprijetno, želi ali spremeniti ali prekiniti to dejavnost. Ker pa prijeten občutek temelji na učinkovitosti, se potrudi, da razmeroma hitro usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno, kar pri odraslih vidimo redko.
Dobro je vedeti, da mišice delujejo na dva načina: krajšajo ali krčijo se ter daljšajo ali sproščajo.
Najmočnejše mišice z najboljšimi vzvodi, ki povezujejo prsni koš in noge, so v sredini trupa. Na žalost se prav tja najprej naseli SMA, kar vpliva na slabši tonus. To privede do čedalje slabše koordinacije ter zmanjšanja mišične usklajenosti. Gibanje postaja neprijetno, gibamo se vse bolj nasilno. Razvija se nam občutek pomanjkanja moči in vzdržljivosti, a vendar se ne zavedamo, zakaj se ne gibamo več učinkovito. In čeprav nam je gibanje neprijetno in celo boleče, vanj vlagamo vse več truda. Vse to pa lahko spremenimo. Ob prijetnem lahkotnem učenju vaj AEQ bo naše gibanje ponovno lahkotno. Takšno izvajanje gibov živčnemu sistemu omogoča boljšo senzibilnost in tekoče učinkovite gibe. Po drugi strani nas ovirata osredotočenost na rezultat in naglica sodobnega načina življenja, saj zaradi njiju izgubljamo občutek. Če to občutljivost izgubimo za dlje časa, kmalu pozabimo, kako je biti svoboden, lahkoten in usklajen v gibanju. Ko več ne zmoremo čutiti, izgubimo možnost razumeti in pravilneje izvesti gib.
Rezultat tega procesa je občutek težkosti, neharmoničnosti in postopnega izgubljanja sposobnosti ter veščin. Zaradi SMA neusklajen in nekontroliran mišični tonus omejuje gibanje ter zahteva več napora tudi pri osnovnem gibanju, kot so hoja, sedenje in stanje. Naši dnevi postajajo vse težji in vedno bolj boleči. Zato si želimo opraviti z delom in gibanjem kar se da hitro. Poskušamo se izogibati bolečinam in tako izgubljamo smisel za lahkotno gibanje.
Senzorno motorična amnezija imobilizira medenico in trup, skrajša korak, hojo pa naredi zibajočo in cukajočo. Sklepi in hrbtenica so obremenjeni 24 ur na dan, zato si želimo več počitka, kot nam pritiče, saj smo ustvarjeni za lahkotno, učinkovito in nenaporno gibanje. Metoda AEQ omogoča učinkovito spremembo teh stanj, ki jih običajno pripišemo letom, premajhni mišični moči in vzdržljivosti. Omogoča nam razumevanje pomena občutka za telo.
IF WE DON’T IMPROVE WITH AGING WE DO SOMETHING WRONG.
(THOMAS HANNA)
