Poškodbe lahko povzročijo refleks travme, ta pa lahko povzroči poškodbe. Kako je to mogoče?

Do poškodb lahko pride zaradi udarca ali padca. Ko pričakujemo udarec, se nagonsko obrnemo stran od njega, kar običajno vodi do udarca s strani. Nato se mišice na eni strani telesa okoli območja udarca refleksno skrčijo, da bi pred udarcem ustvarile ščit. Če je udarec dovolj močan ali ustvari dovolj velik »šok«, to krčenje ali napenjanje mišic postane navada. Možgani se vedejo tako, kot da bi se udarec ali poškodba še vedno dogajala. Ko vzorec krčenja mišic postane navada, se v teh mišicah razvije senzorno-motorična amnezija. Pozabimo, kako pravilno čutiti in premikati te mišice. Torej v primeru močnega udarca ali grdega padca nehote pridobimo navado refleksa travme. Mišice na eni strani pasu ostanejo skrčene. Te napete mišice v pasu vlečejo bok proti rebrom, rebra pa proti boku. Običajno to zajema tudi rotacijo hrbtenice. To je ponazorjeno na slikah spodaj:

Levo: Refleks travme na desni strani telesa

Desno: Brez refleksa travme

Na levi sliki lahko opazimo več stvari:

• zaradi napačne ukrivljenosti hrbtenice se oseba nagiba na desno;
• prsni koš in bok na desni strani vleče skupaj;
• da bi oči poravnala z obzorjem, oseba nagiba glavo;
• asimetrično poravnana ramena in s tem tudi dlani;
• večji kot med stegensko kostjo in kolenom zaradi nagnjenih bokov.

Te primere spremenjene drže povzroči refleks travme. Lahko so komaj zaznavni ali pa izraziti. Ko ta popačenja postanejo navada, nismo več v ravnotežju, tako kot oseba na levi sliki. Čeprav so se ureznine in odrgnine zacelile, modrice pa zbledele, živčni sistem vztraja z vzorci, s katerimi je reagiral ob poškodbi in zaradi nje. Ena stran telesa ostaja napeta, s tem se podre simetrija in gibalni sistem postaja čedalje manj učinkovit. Če obtičimo v refleksu travme, bomo verjetno doživeli nadaljnje poškodbe, saj ravnotežje in simetrija nista več to, kar sta bila. To povzroči napetost mišic na eni strani telesa, ki postane navada. Hkrati pa povzroči raztezanje mišic na drugi strani, kjer nato običajno občutimo bolečine, čeprav je vzrok na nasprotni strani.

Enakomeren korak (vzorec hoje) je odvisen od ohranitve zmožnosti centralnega živčnega sistema da do konca koordinirano napne ali sprosti mišice središča telesa, da se to lahko neovirano obrača. Če ne morete povsem podaljšati ene strani pasu in primerno skrajšati druge ter dovoliti hrbtenici, da se neovirano obrača okoli svoje osi, vaš korak ne bo enakomeren ali uravnotežen. Hodili boste z več teže na eni strani, kar vodi do bolečin v križu, boku, kolenu in gležnju na eni strani, saj je ta stran vašega telesa bolj obremenjena kot druga. To preprosto vidimo, če si ogledamo zgornje slike in si predstavljamo te iste asimetrije v gibanju. Te povzročijo tudi večjo obrabo sklepov prizadete strani, kar lahko sčasoma vodi do strukturnih sprememb v sklepih. Refleks travme je tudi vzrok mnogih domnevnih neskladij v zvezi z dolžino nog. Skrajšana stran pasu lahko povzroči lažno »kratko« nogo.

Če refleks travme spremlja refleks zelene luči (kar se pogosto zgodi), se pri ljudeh pojavijo težave, kot sta išias in petni trn (plantarni fasciitis – vnetje tetive stopalnega loka), do katerih pride zaradi napetih mišic na eni strani telesa, ki postanejo navada, in zaradi napetosti na zadnji strani telesa, ki tudi postane navada.

Refleks travme se lahko razvije tudi na bolj nedolžne načine. Na primer ko smo sključeni in se držimo postrani, medtem ko sedimo za mizo in več ur delamo z računalniško miško. Ali ko pogosto in predolgo pestujemo dojenčka na enem in istem boku. Končni rezultat bo enak: izguba sposobnosti, da bi podaljšali mišice v pasu na eni strani telesa, zaradi česar nas presenetijo nepojasnjene bolečine na eni strani telesa. Če tega refleksa ne popravimo, se lahko zaradi njega ujamemo v začarani krog poškodb in bolečine.

Nekaj primerov, kako se lahko razvije refleks travme:

• s poškodovano nogo se ne dotikamo tal, da bi jo zaščitili pred prenosom teže, ko uporabljamo bergle ali si zvijemo gleženj;
• padec po stopnicah;
• zdrs na robniku ali ledu;
• ponavljajoče izvajanje dejavnosti, ki bremenijo zgolj eno stran telesa in so pogosto prisotne v določenih poklicih ali športu;
• sedenje na eni strani boka iz navade (na primer če vedno na kavču sedite na enem in istem mestu).

Zdaj že bolje poznate refleks travme. Na srečo ga je precej preprosto odpraviti. Najbolje in najmanj boleče to storimo z individualnimi terapijami AEQ metode® in somatskimi gibi ter vajami, ki jih izvajamo doma. AEQ metoda® nauči, kako ponovno obudimo nadzor nad prizadetimi mišicami, s tem vplivamo na možgane, ki izdajajo pravilnejše ukaze, tako pa se bodo mišice ob mirovanju znova podaljšale na pravilno dolžino. Postale bodo mehke in sproščene, korak enakomeren, telo pa uravnoteženo in sposobno enakomernega gibanja.