Pomen otroštva

Najbrž se niti ne zavedamo, koliko in kaj vse smo se morali naučiti v otroštvu, preden smo lahko začeli delovati v sistemu informacij, ki sestavljajo naš svet.

Kadar denimo desno nogo prekrižamo čez levo, naši možgani leve noge ne zamenjajo za desno le zato, ker je zdaj leva noga na isti strani kot desna roka in desni bok. Tega smo se naučili že v otroštvu in sicer s pomočjo kinestetično-senzornega spomina (to je naša prirojena sposobnost zaznavanja dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju) in domišljije.

Kot otroci smo se naučili razločevati, kaj zmore naše telo in kje se naše telo neha ter se začne svet okoli nas; naučili smo se orientacije v prostoru in razlike med levo in desno. Te osnovne senzorne spretnosti pa z leti pogosto deloma zakrnijo. Odrasli se denimo ne zavedamo, da je naša orientacija pogosto daleč od popolne; včasih zelo težko določimo že, kaj je levo in kaj desno, še posebej če najprej ležimo na hrbtu in kasneje na trebuhu. (Preizkusite se s preprosto vajo: ulezite se na hrbet in zaprite oči, nato pa poskušajte uganiti, ali je vaš nos nagnjen v levo ali desno. Nekdo naj vas slika, da boste lahko preverili, kako dobro ‘se čutite’.)

Človekova sposobnost učenja gibanja v prostoru, orientacije levo – desno, zaznavanja našega telesa, razločevanja med podobnimi občutji ipd. se razvije v otroštvu, saj je vezana na otroški um. Otrok ne ravna tako kot odrasli, ki dejanje naučeno ponovimo, da bi ga izboljšali, temveč se med učenjem igra in svojih aktivnosti ne zoži na namen ‘učiti se’. Majhen otrok neko dejanje ponavlja zaradi zadovoljstva, ki mu ga zbuja, in zato, ker je odkril nekaj novega. Ker ima dobro razvito senzorno (čutno) sposobnost (je torej občutljiv na spremembe v svojem telesu in počutju), se pri raziskovanju telesa in okolice osredotoča na to, kaj čuti: kaj je prijetno, kaj ni, kaj zmore. Otrok raziskuje, njegovo pozornost pa usmerja radovednost. Radovednost je sicer prirojena vsem živim bitjem, a se je odrasli zaradi priučene gospodarnosti gibanja (izvajamo le potrebne gibe) odvadimo. Stanje duha, ko otrok raziskuje in ponavlja iz zadovoljstva in radovednosti, se ujema s popolnim zadovoljstvom s samim seboj in hkrati pomeni odsotnost želja, ki lahko utesnjujejo telo in duha pri odraslem človeku.

Majhen otrok ima bolj razvito senzorno sposobnost kot odrasel človek, zato je tudi bolj učljiv in dojemljiv za nova občutja. To mu omogoča, da se bolje privaja tudi na manjše spremembe in tako odrašča, s tem pa postaja močnejši in – manj občutljiv. Z obremenitvami, ki se z leti večajo, se naša senzorna sposobnost namreč manjša.

Predstavljajmo si, da držimo v rokah škatlo, težko štirideset kilogramov. Koliko kilogramov moke nam lahko skrivaj še podtaknejo v škatlo, preden bomo opazili, da se je teža povečala? Z drugimi besedami, kako razvito imamo senzorno (čutno) sposobnost? Če na škatli pristanejo tri ali štiri muhe, spremembe seveda ne bomo opazili; odrasel človek razliko zazna šele, ko se teža spremeni za eno štiridesetino. Otrok bi podobno razliko zaznal pri mnogo manjši spremembi teže.

Težava z delovanjem senzornih funkcij pri odraslih je tudi v tem, da jih ovira pretirana napetost in zakrčenost mišičja. Visok mišični tonus, četudi le v enem delu telesa, denimo v vratu ali rami, preobremenjuje telo in onemogoča pravilno delovanje senzornih funkcij in kinestetičnega senzornega spomina. Zato je zelo pomembno, da se naučimo odpraviti preostalo napetost v svojih mišicah. Šele sproščene mišice in pravilna drža povečajo delovanje naših senzornih funkcij, ki nam omogočajo zaznavati spremembe v gibanju in počutju ter razlikovati med (prijetnimi in manj prijetnimi) občutji. Brez sposobnosti zaznavanja majhnih razlik lahko postane naše gibanje v odrasli dobi grobo, okorelo in neučinkovito. Pot nazaj do mehkih in nebolečih gibov pa je v zavestnem opazovanju našega telesa in radovednem raziskovanju položajev.

Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja

Preberite še:

Najbrž se niti ne zavedamo, koliko in kaj vse smo se morali naučiti v otroštvu, preden smo lahko začeli delovati v sistemu informacij, ki sestavljajo naš svet. Kadar denimo desno nogo prekrižamo čez levo, naši možgani leve noge...