Naučimo se spremeniti svoje vzorce gibanja

Pomislite, kako bi hodili, če bi nas v levo stopalo pičila čebela. Bi obe nogi obremenjevali enakomerno ali pa bi morda levo nogo »pazili« in temu primerno bolj obremenili desno?

Poškodba vedno vpliva na ustaljene vzorce premikanja: da bi se izognili bolečini, gibe prilagodimo, saj ne želimo obremenjevati razbolelih predelov telesa. Po angleško temu pravimo favoring an injured area. To vodi v slabo držo, posledica pa je izguba svobode gibanja, oziroma, z drugimi besedami, pospešeno staranje. Na tej točki se lahko odločimo vztrajati v prilagojenem – napačnem – gibanju ali začeti z vadbo in vztrajati kljub bolečini. Toda tudi vsaka vadba ne bo prinesla olajšanja.

Na splošno velja, da gibanje krepi obstoječi vzorec gibanja. To pomeni, da vadba po poškodbi okrepi vzorec napačnega gibanja, ki se je razvil kot posledica poškodbe. Tonus poškodovanih mišic postane močnejši in tudi krčenje preostalih mišic, ki ščitijo poškodovano površino, postane močnejše. Ko po poškodbi krepimo mišice, s tem krepimo tudi bolečino. Po vadbi lahko zato poškodovano območje po obdobju začasnega izboljšanja postane ponovno razbolelo, zato je vadbo potrebno prilagoditi ali z njo celo prenehati. To se zgodi pri običajnem pristopu k treningu.

Tudi če po poškodbi počivamo in bolečina čez čas mine, se gibanje kljub temu najpogosteje ne vrne v okvire pred poškodbo. Zato sta slaba drža in omejeno gibanje toliko pogostejša pri starejših kot pri mlajših.

Ko je bolečina že izginila, se včasih nenadoma vrne. Nismo se ponovno poškodovali, le krčenje mišic na poškodovanem delu je postalo močnejše, posledica sta krč in bolečina. Možno je, da smo se zdravili s fizioterapijo, z režimom za krepitev in raztezanje. Razen, če nas je fizioterapevt res pozorno nadziral, smo najverjetneje med vadbo okrepili vzorec napačnega gibanja po poškodbi, kar bo naše težave na dolgi rok le okrepilo. Napredek bo verjetno počasen in boleč.

Zavestno moramo spremeniti svoje vzorce gibanja

Poglejte tekače. Koliko jih teče težje na eno kot na drugo nogo? Pri večini nogi rotirata z vsakim korakom, namesto da bi bilo premikanje enostavno in elegantno, ravno naprej–nazaj. Menite, da se tega zavedajo?

Podobno je pri poškodbah: bolečina popusti, vzorec pa ostane. Po poškodbi se ne bomo nikoli več gibali in držali tako kot pred poškodbo. Da bi preprečili krepitev napačnih vzorcev gibanja, ki se pojavijo zaradi poškodb, je najbolje, da se ne gibamo rutinsko; svoje gibe moramo spremeniti.

Toda kako naj znova aktiviramo gibalne vzorce izpred poškodbe in si povrnemo svobodo gibanja? Odgovor je preprost: tako, da se izogibamo napačnim vzorcem gibanja in se naučimo, povrnemo ter krepimo pravilne vzorce.

Naučimo svoj neuro – muskulaturni sistem ponovno pravilnih gibov

Poleg tega, da se izogibamo napačnih vzorcev gibanja, se lahko s pomočjo AEQ metode® naučimo, kako delovati pravilno. Gre za prekvalifikacijo našega živčno mišičnega sistema, ki vključuje dva koraka:

  1. Najprej obnovimo in izboljšamo svoje gibanje in jim povrnemo prilagodljivost, gibljivost, lahkotnost ter natančnost; ponovno si pridobimo občutek, znanje in nadzor, ki je potreben za svobodo gibanja.
  2. Nato uporabimo svobodo gibanja za pridobitev novih vzorcev koordinacije in raznovrstnost ter prilagodljivost. To ni enostavno, a je edina pot nazaj do prostega gibanja.

Vzorci gibanja so shranjeni v naših možganih. Pomislimo, kako smo se naučili piti mleko, teči, pisati, tipkati, voziti kolo, smučati, odpreti vrata, dati nit v iglo, voziti avto. Vsi vzorci koordinacije gibov so naučeni. Možgani se jih naučijo, nakar koordinirajo krčenje in daljšanje mišic ter vzdržujejo primerno mišično napetost. Tudi novih vzorcev gibanja in usklajevanja se moramo zato naučiti. Sposobnost naših možganov, da se učijo, je tu ključnega pomena.

AEQ metoda® nas nauči čuječnosti, zavedanja samega sebe, svojega telesa in svojih gibov. Preko ozaveščanja preprostega mehanizma krčenja in in daljšanja mišic nam pokaže, kako ponovno prevzeti nadzor nad svojimi mišicami in gibi. Učitelj AEQ metode® nas nauči, kako razviti sposobnost zavestnega sproščanja in daljšanja mišic, neposredno povezanih z našo poškodbo, kar bo odpravilo pretirano mišično kontrakcijo in nam pomagalo nazaj do usklajenega in lahkotnega gibanja.

Ko bomo sposobni zavestno sprostiti in podaljšati svoje mišice, bo izginila tudi nevarnost povrnitve in okrepitve bolečine.

Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja

Preberite še:

Pomislite, kako bi hodili, če bi nas v levo stopalo pičila čebela. Bi obe nogi obremenjevali enakomerno ali pa bi morda levo nogo »pazili« in temu primerno bolj obremenili desno?