Sprožitev refleksa zelene luči aktivira mišice zadnje strani telesa, ki opravljajo raztezanje.
Telo poprime držo vojaka, pripravljenega za akcijo in spremembo. Hrbet se usloči, ritne in zadnje stegenske mišice in meča napnejo, ramena potegnejo nazaj, glava dvigne. Običajne težave, ki jih povzroča refleks zelene luči, so: išias, bolečine v spodnjem delu hrbta, bolečine v vratu in ramenih, hernije diska in bolečine v čeljusti ter napetostne glavobole, če naštejem samo najbolj pogoste.
Veliko število odločitev, pretiran občutek odgovornosti ter čebelnjak v glavi so tipične lastnosti ljudi, ki imajo aktiviran refleks zelene luči. Običajno nekam hitijo, opravljajo delo ter sprejemajo odločitve namesto drugih, tudi ko jim to ni potrebno. Če nimajo kaj početi, imajo močan občutek krivde. Podzavesten, stalno aktiviran refleks zelene luči jih sili v nenehno akcijo. Ko vstopajo v srednja leta, postajajo čedalje bolj utrujeni. Tudi ponavljajoča naveličanost je tipičen znak refleksa zelene luči. To napačno prepoznajo kot pomanjkanje kondicije in moči. Že tako stresnemu življenjskemu stilu dodajo še trening, pri katerem pa običajno izgubijo mero. S športom in rekreacijo namreč rešujejo vsakdanji stres zaradi službe ali družine. Hodijo hitro, s kratkimi koraki, nagnjeni naprej, z boki potisnjenimi nazaj, z mislimi pa vedno nekje drugje.
Ta refleks imenujemo tudi Landau refleks. Sproži se že v obdobju od treh do šestih mesecev: najprej v vratnem delu, nekoliko kasneje v ledvenem delu in/ali vzdolž celotne hrbtenice. Človeku omogoča, da se premika proti cilju. Vendar pretirana podzavestna aktivacija vodi v težave.
Spodaj je primer močno aktiviranega refleksa zelene luči. Vidi se nagnjenost naprej in posledično močna napetost mišic hrbta, ki je potrebna, da se obdrži pokončna drža. Nekaj let takšne drže privede do bolečin v spodnjem delu hrbta, obrab medvretenčnih diskov in trdega gibanja.
