Ta refleks nastane zaradi nesreče ali poškodbe, lahko pa tudi kot odgovor telesa na prežečo nevarnost.
Velikokrat se pojavi kot posledica nesimetričnih obremenitev (natakarji) ali specifičnih adaptacij pri delu ali športu. Pri zlomu noge na primer se mišice na nasprotni strani trupa napnejo, da bi prevzele obremenitve namesto poškodovane noge. To se zgodi refleksno in trenutno. A še preden se noga pozdravi in gibanje normalizira, ta sprememba postane trajna ter preprečuje enakomerno obremenitev nog.
Nagnjenost glave ali telesa na stran, različna višina ramen, različno razprte oči, šepanje ali neenakomerna dolžina koraka ter amplitude gibov rok pri hoji so prepoznavni znaki refleksa travme. Običajno si je človek, ki ga bremeni refleks travme, poškodoval roko ali nogo ali pa prejel močan udarec v bočno stran trupa. Zato se lažje obrne v eno stran kot v drugo, ko hodi, njegova stopala oddajajo različen zvok. Pri močnejši aktivaciji tega refleksa se oseba z obrazom preneha obračati k sogovorniku.
Refleks travme je vedno posledica izogibanja bolečini. Ko nas nekje boli, se hočemo pred bolečino zaščititi, zato spremenimo držo in gibanje. Naredimo vse, kar lahko, da ne bi bolelo. To povzroči spremembe v telesu, ki je celosten sistem. Ravnotežje je še posebej pomembna lastnost pri bitju, kot je človek, ki je po naravi pokončen. Ko pa se zaradi refleksa travme naše telo začne nagibati, to vpliva na tiste telesne strukture, ki so se razvile skozi evolucijo, da bi telesu omogočale pokončnost. To povzroča nagnjenost trupa, rotacijo medenice, ramen, hrbta in vratu, sčasoma pa se lahko razvijejo resnejše težave: recimo prizadeta noga se skrajša, šepanje, artritis, bolečine v stopalih, omejena rotacija v kolkih, skolioza, kronična utrujenost …
Primer refleksa travme desne strani telesa pred in vrnitev v simetrijo po treh srečanjih in 40 dni izvajanja somatskih gibov:
Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja
