Skozi večletno prakso opažam, da je 80 do 90 % kroničnim bolečinam vzrok senzorno-motorična amnezije (SMA). To je stanje, v katerem senzorno-motorični nevroni cerebralnega korteksa izgubijo del sposobnosti zaznavanja in nadzora skeletnih mišic. Senzorno-motorična amnezija ne nastane niti kot organska lezija v cerebralnem corteksu niti kot vidna poškodba mišično-skeletnega sistema. Pojavlja se kot funkcionalni primanjkljaj, ko se sposobnost cerebralnega korteksa za nadzor kontrakcij skeletnih mišic prenese v subkortikalne senzorno motorne povratne zanke. Te kronično ukazujejo dvig mišičnega tonusa nad realno potrebno raven v pretekosti sprogramirani ravni v 10 %, 30 %, 60 % tonusa. Hkrati pa cerebralni korteks v ustreznem razmerju izgubi zmožnost sprostitve teh mišičnih skupin, ki so v stanju SMA. Takim mišičnim skupinam tonus lahko zavestno dvigujemo, ne moremo pa jih sprostiti - znižati tonusa pod raven, ki jo določa subkortikalna senzorno povratna zanka. Tega se neposredno ne zavedamo, čeprav čutimo posledice povišanega povprečnega tonusa.

Neuspeh ne obstaja, če ste se iz napake nekaj naučili in namenili spremeniti se. To imejte na umu in dosegli boste več. V bistvu boste lahko tako dosegli vse, kar si boste zamislili, kar je realno dosegljivo, če si boste za to le vzeli dovolj časa ter vložili primerno količino energije, pozornosti in znanja. Na ta proces glejte tako, da v življenu ne doživljamo neuspehov, ampak ustvarjamo rezultate, na katerih se potem učimo in spreminjamo na bolje. Če, na primer, večkrat zaporedoma vržete žogo na koš in zgrešite, niste neuspešni. Ustvarili ste rezultat. Vaš občutek neuspeha izvira iz tega, ker veste, da nekdo drug zna zadeti koš pri skoraj vsakem metu. V vaši stvarnosti pa žoge niste mogli vreči na koš drugače, kot ste jo, saj je vaš met rezultat trenutne gibalne inteligence in veščine. Dosegli ste merljiv rezultat. In potem lahko z metanjem prenehate ali pa znova poizkusite. Tudi če ste na koš metali še dvestokrat, še zmeraj niste neuspešni, marveč ste dosegli dvesto rezultatov. Bistveno za izboljšanje meta na koš ni samo število metov, temveč ali se pri metanju na koš učite ter opazujete in iščete načine, kako vreči na koš bolje, natančneje in pravilneje.

Pri AEQ vajah® izboljšujemo povezavo um-telo, izboljšujemo občutek ter nadzor nad mišicami in iščemo najlažji trenutno možen način za izvedbo gibov ki jih vaja vsebuje. Bolečine ter gibalne omejitve običajno nastanejo zaradi premočne podzavestne blokade samoizražanja. Samoizražanje ki je mogoče samo skozi gibanje je skozi življenje potrebno imeti pod primernim samonadzorom, ki se ga učimo večino otroštva. Pogosto pa pride do ponavljajočih se situacij in travm, ki vodijo v nastanek značilnih vzorcev mišičnih napetosti potrebnih za dolgotrajnejši nadzor samoizražanja, ki se jih skozi čas vse manj zavedamo, a kljub temu vedno močneje vplivajo na naše gibanje, držo, odločitve in izražanje. Ko ti vzorci postajajo vedno bolj neustrezni in onemogočajo učinkovito gibanje izražanje ter življenje, običajno to neustreznost občutimo kot kronične težave in bolečine. Vzrok nam ni znan posledice pa še kako dobro občutimo. In taka stanja učinkovito ter zanesljivo odpravlja AEQ metoda® skozi razumevanje popačitve teh povezav in odzivov uma ter telesa na realnost.

S pomočjo AEQ metode® odpravimo senzorno-motorno amnezijo in se naučimo zavestno usmerjati telesne gibe; občutke ob gibanju se naučimo zaznavati do meje, ko jih lahko tudi nadzorujemo; razvijamo senzibilnost za čutenje telesa.

Refleks ima, tako kot vsak biološki proces, čutno zaznavno in gibalno komponento.

Sprožitev refleksa zelene luči aktivira mišice zadnje strani telesa, ki opravljajo raztezanje.

Refleks rdeče luči je nasproten refleksu zelene luči in je skupen vsem živim bitjem s hrbtenico.

Ta refleks nastane zaradi nesreče ali poškodbe, lahko pa tudi kot odgovor telesa na prežečo nevarnost.