Izzivi modernega časa in AEQ metoda®

Spremembe v načinu življenja, ki so prišle z moderno dobo, so nastale predvsem zaradi izuma parnega stroja ter kasnejših, s tem povezanih izumov.   Z industrijsko revolucijo je razviti del planeta čedalje lažje spreminjal energijo lesa in fosilnih goriv v gibanje, ter bil tako manj odvisen od energije, ki jo je za opravljanje dela črpal iz hrane. Čedalje več dela je človek opravil s pomočjo strojev in naprav.   Ravno zaradi teh sprememb pri izkoriščanju energije so se zgodile postopne spremembe v zavesti človeka glede zavedanja pomena lastne energije. Pred industrijsko revolucijo je bilo za preživetje najpomembnejše biti gibalno dovolj učinkovit in sposoben s čim manj truda in čim več domiselnosti izvesti vse potrebno. Če je človek porabil več energije, kot jo je pridobili, je bil v velikih težavah in njegovo preživetje je bilo ogroženo.  

Continue ReadingIzzivi modernega časa in AEQ metoda®

Kako se AEQ metoda® razlikuje od drugih pristopov

AEQ metodo® lahko primerjamo ali vzporejamo z drugimi podobnimi načini, kot so fizikalna terapija, masažna terapija, operacija, raztezanje, akupunktura in zdravljenje z zdravili.   • Temeljna razlika je tehnika pendikulacije oziroma učenje zavestnega daljšanja in krajšanja mišic. S pomočjo te tehnike vplivamo na možgane in si tako povrnemo zavestni nadzor nad mišicami in njihovo dolžino. Ponovno prepoznamo, kakšen je občutek, ko so mišice naravno napete, kar privede do olajšanja in poveča našo gibljivost, ravnotežje in koordinacijo.   • AEQ metoda® je aktivna oblika terapije, ne pasivna. temelji na povečanju občutka ter s tem nadzora nad mišicami in zavestnimi gibi.

Continue ReadingKako se AEQ metoda® razlikuje od drugih pristopov

Kronična bolečina pripisana zobu časa

Ljudje kronične bolečine pripisujejo zobu časa in se izgovarjajo na staranje. A AEQ metoda®, metoda nežnih zavestnih gibov, tega pojma ne priznava, in na delavnicah razložim, kako učitelji AEQ metode® gibalne bolečine povezujemo s tako imenovano senzorno motorno amnezijo. Poglaviten razlog kroničnih bolečin je postopno slabšanje občutenja telesa, to pa je posledice večjih in manjših poškodb, stresa, skrbi, škodljivih vedenjskih vzorcev in napačnih prepričanj, ki nas omejujejo v lahkotnejšem delovanju in bivanju.   Mišice se zaradi senzorno motorne amnezije navadijo biti napete in take tudi ostanejo, ne glede na to, kako jih poskušamo sproščati. Namreč problem je, da jih ne sproščamo zavestno; običajno dolgoročno ne pomagajo načini, kot so raztezanje, masaža, kiropraktika in druge manualne terapije ter tablete proti bolečinam.

Continue ReadingKronična bolečina pripisana zobu časa

AEQ metoda® in gibanje

Vsak bi moral izmojstriti zavedanje gibanja svojega telesa. To pomeni, da bi vsakodnevno moral opazovati in se naučiti zaznati spremembe, ki se mu dogajajo ob gibanju ter jih zavestno spreminjati. Tako bi lažje določil vzrok bolečine, jo celo preprečil, vse to pa bi peljalo do boljšega gibanja.

Gibe, ki jih nenehno izvajamo in posledično postanejo nezavedni in avtomatični, moramo redno opazovati in korigirati. Kot tudi gibe, ki jih opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, te zahtevajo več naše energije in pozornosti. Redno zavestno preverjanje gibanja je izjemno pomembno za ohranjanje učinkovitosti in za njeno povečanje. Tako zavedanje gibanja kot njegovo kontroliranje omogočata eleganco in lahkoto ter manj napora. Če je napora manj, je gibanja več – govorimo o racionalnosti ali pravilu manj za več.

Continue ReadingAEQ metoda® in gibanje

Gibanje v središču telesa mora biti učinkovito

Od rojstva naprej se učimo usklajene porazdelitve dela mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči kakovostnega nadzora nad mišicami in napreduje v okviru zmožnosti. Ker je njegova mišična moč še nerazvita, izkorišča druge danosti, kot je mišična usklajenost, s katero doseže želeni cilj.   Boljša koordinacija večjega števila mišic nam omogoči večjo učinkovitost, kar občutimo kot prijetno. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, občutimo kot neprijetno, in če traja dlje, postane boleče. Če opazujemo otroka, je očitno, da se ta pri učenju novih gibov ravna po načelu prijetnega. Če je gibanje neprijetno, želi ali spremeniti ali prekiniti to dejavnost. Ker pa prijeten občutek temelji na učinkovitosti, se potrudi, da razmeroma hitro usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno, kar pri odraslih vidimo redko.

Continue ReadingGibanje v središču telesa mora biti učinkovito

Naučimo se spremeniti svoje vzorce gibanja

Pomislite, kako bi hodili, če bi nas v levo stopalo pičila čebela. Bi obe nogi obremenjevali enakomerno ali pa bi morda levo nogo »pazili« in temu primerno bolj obremenili desno?

Poškodba vedno vpliva na ustaljene vzorce premikanja: da bi se izognili bolečini, gibe prilagodimo, saj ne želimo obremenjevati razbolelih predelov telesa. Po angleško temu pravimo favoring an injured area. To vodi v slabo držo, posledica pa je izguba svobode gibanja, oziroma, z drugimi besedami, pospešeno staranje. Na tej točki se lahko odločimo vztrajati v prilagojenem – napačnem – gibanju ali začeti z vadbo in vztrajati kljub bolečini. Toda tudi vsaka vadba ne bo prinesla olajšanja.   Na splošno velja, da gibanje krepi obstoječi vzorec gibanja. To pomeni, da vadba po poškodbi okrepi vzorec napačnega gibanja, ki se je razvil kot posledica poškodbe.

Continue ReadingNaučimo se spremeniti svoje vzorce gibanja

Pendikulacija

Za AEQ metodo® je značilna pendikulacija, s katero si povrnemo občutek za nadzor nad mišicami in izboljšamo določen gibalni vzorec.

Pendikulacija je aktivni pristop do reševanja izgube nadzora nad mišicami, napravimo jo v treh fazah.  

Prva faza: počasen gib v kontrakcijo

Ob počasnem gibu z občutkom napnemo mišice agoniste do te mere, da gib zavestno občutimo. S tem vzpostavimo nadzor nad tistimi mišicami, ki jih ne morem nadzorovati zaradi senzorno motorne amnezije. Pazimo, da napenjanje ni premočno. Opazujemo občutke ob premikanju. Zdaj je čas za drugo, najpomembnejše dejanje pendikulacije.  

Druga faza: sproščanje in podaljševanje

Continue ReadingPendikulacija

AEQ metodno® izobraževanje

AEQ metodno® izobraževanje je proces, ki širi razpon našega zavedanja in svobodne volje.

  Za začetnika klinične somatike velja Moshe Feldenkrais, s svojimi metodami pa so jo utemeljili in uporabljali Elsa Gindler, F. Mathias Alexander, Gerda Alexander in Thomas Hanna. Klinično somatiko uporablja množica sodobnih terapevtov. Tehnike AEQ metodnega® izobraževanja, ki jih poučujejo ti terapevti, so primerne za odpravo vseh oblik čutno-gibalne amnezije, vključno s paralizo.   AEQ metodnega® izobraževanja se lahko lotimo z namenom, da bi odpravili senzorno motorno amnezijo, lahko pa se odločimo z njim ukvarjati celo življenje, da bi tako preprečili zdrs telesa v ponavljajoče vzorce, ki jih povzroča stres. Ne glede na razlog to izobraževanje poveča razpon aktivnosti, ki jih je sposobna naša soma, in izboljša njeno sposobnost zaznavanja.

Continue ReadingAEQ metodno® izobraževanje

Principi AEQ

Skozi večletno prakso opažam, da je 80 do 90 % kroničnim bolečinam vzrok senzorno-motorična amnezije (SMA). To je stanje, v katerem senzorno-motorični nevroni cerebralnega korteksa izgubijo del sposobnosti zaznavanja in nadzora skeletnih mišic.   Senzorno-motorična amnezija ne nastane niti kot organska lezija v cerebralnem corteksu niti kot vidna poškodba mišično-skeletnega sistema. Pojavlja se kot funkcionalni primanjkljaj, ko se sposobnost cerebralnega korteksa za nadzor kontrakcij skeletnih mišic prenese v subkortikalne senzorno motorne povratne zanke. Te kronično ukazujejo dvig mišičnega tonusa nad realno potrebno raven v pretekosti sprogramirani ravni v 10 %, 30 %, 60 % tonusa. Hkrati pa cerebralni korteks v ustreznem razmerju izgubi zmožnost sprostitve teh mišičnih skupin, ki so v stanju SMA. Takim mišičnim skupinam tonus lahko zavestno dvigujemo, ne moremo pa jih sprostiti - znižati tonusa pod raven, ki jo določa subkortikalna senzorno povratna zanka. Tega se neposredno ne zavedamo, čeprav čutimo posledice povišanega povprečnega tonusa.

Continue ReadingPrincipi AEQ

Pravo učenje skozi AEQ vaje

Neuspeh ne obstaja, če ste se iz napake nekaj naučili in namenili spremeniti se. To imejte na umu in dosegli boste več. V bistvu boste lahko tako dosegli vse, kar si boste zamislili, kar je realno dosegljivo, če si boste za to le vzeli dovolj časa ter vložili primerno količino energije, pozornosti in znanja. Na ta proces glejte tako, da v življenu ne doživljamo neuspehov, ampak ustvarjamo rezultate, na katerih se potem učimo in spreminjamo na bolje.   Če, na primer, večkrat zaporedoma vržete žogo na koš in zgrešite, niste neuspešni. Ustvarili ste rezultat. Vaš občutek neuspeha izvira iz tega, ker veste, da nekdo drug zna zadeti koš pri skoraj vsakem metu. V vaši stvarnosti pa žoge niste mogli vreči na koš drugače, kot ste jo, saj je vaš met rezultat trenutne gibalne inteligence in veščine. Dosegli ste merljiv rezultat. In potem lahko z metanjem prenehate ali pa znova poizkusite. Tudi če ste na koš metali še dvestokrat, še zmeraj niste neuspešni, marveč ste dosegli dvesto rezultatov. Bistveno za izboljšanje meta na koš ni samo število metov, temveč ali se pri metanju na koš učite ter opazujete in iščete načine, kako vreči na koš bolje, natančneje in pravilneje.

Continue ReadingPravo učenje skozi AEQ vaje