Minilo je leto dni od moje zadnje objave na blogu, in to zaradi dobrega razloga. Nisem imel pojma, o čem naj pišem: o treniranju, prehrani, dirkanju? Obstaja na tisoče kolesarjev, ki dan za dnem počnejo enako kot jaz.   V preteklem letu ste me lahko malo bolje spoznali. Majhen vpogled v moje življenje, trpljenje, boj proti prehranski motnji, pozitiven test na virus, in poskušam se vrniti h kolesarjenju.   Vendar ste dobili samo tisto, kar sem hotel, da vidite. Še več se dogaja. In vse do tega poletja nisem imel pojma, kaj je bilo. Nisem imel odgovorov, samo vprašanja.   Zakaj se mi dogaja toliko krivice, nesreče in nasilništva. Zakaj ne morem govoriti z drugimi ljudmi in se ob njih počutim neudobno. Zakaj se mi je težko iskreno izražati o svojih čustvih in občutkih.   Skozi leta so se stvari tako poslabšale, da nisem zmogel prositi za pomoč. V svojem boju sem bil osamljen.