Otroci in dihanje
Otroci naj bi dihali pravilno, razen če so bolni ali bolehni. Medtem ko skoraj vsak novorojenček zadiha pravilno, pa le redki skozi zgodnje otroštvo obdržijo naravno dihanje. Večina za pravilno dihanje potrebno mišično koordinacijo izgubi že zgodaj. Ko izgubimo naravno dihanje in razvijemo kronično dihalno neučinkovitost, se spremeni tudi odnos do stresa in odziv nanj. Na stres odreagiramo pretirano, saj zaradi kronične zakrčenosti ne moremo sprostiti mišic, kar vodi v njihovo utrujenost in šibkost. Taka oseba pritisk okolice zaradi šibkosti strukture dojema močneje. To pa sčasoma vodi v psihofizične težave. Razvije se kronična zakrčenost mišic in preobčutljivost na Co2 v krvi. Otroci so na stres še posebej občutljivi, sploh če je ta nenehen, saj povzroči kaos v nedozorelem respiratornem sistemu ter dovolj velike spremembe dihanja. To je vzrok spremembi osebnosti, smer življenja začne ustrezati zahtevam in navadam okolice. Velik del tega stresa prihaja iz nenehnega tekmovanja, ki je značilnost sodobne družbe. Še preden se novorojenček lahko privadi na telesno uravnavanje v določenem okolju, že pričakujemo, da čim prej odraste in staršem omogoči dovolj visoko učinkovitost, ki jo ti potrebujejo za normalno delovanje.