Plantarni fasciitis

Plantarni fasciitis prepoznamo, kot zbadajočo bolečino na spodnji notranji strani pete, ki se lahko širi po stopalnem loku proti prstom. Je posledica poškodb plantarne fascije, vezivne strukture, ki sega od petnice proti prstom in podpira stopalni lok. Vzroki vnetja so pogosta hoja, tek in stanje na trdi podlagi, šport (odbojka, rokomet, nogomet, atletika), skrajšana golenska mišica, nefleksibilna ahilova tetiva, plosko stopalo. Težave se razvijejo postopoma, običajno samo na eni nogi. Posebno boleči so prvi jutranji koraki, čez dan pa se stanje poslabša pri teku, daljši hoji ali dolgotrajnem stanju. Poškodbe plantarne fascije pripeljejo do vnetja sosednjih tkiv in sčasoma do nastanka petnega trna in kalcinacije na petnici. Če poškodb ne saniramo temeljito, se te lahko razvijejo v kronične težave. Zaradi spremenjene mehanike hoje se bolečinam v stopalu pridružijo še težave s koleni, kolki in hrbtenico.

Continue ReadingPlantarni fasciitis

Bolečine v stopalih in kolkih

Bolečine v kolenih, obraba hrustanca, poškodbe meniskusa …   Še posebej pri športno aktivnih ljudeh. Med mojimi strankami je velik delež tistih, ki jim je reševanje težav s koleni glavni razlog odločitve učenja AEQ klinične somatike. Pri veliki večini strank opažam enak vzrok za ponavljajoče težave in bolečine v kolenih: močno zategnjeno sredino trupa, angleško „core”, jedro. Ta del telesa, ki povezuje rebra in noge, je močan in stabilen, mišice tega dela pa kot da niso sposobne sprostiti se. Osnovna funkcija jedra je, da premika prsni koš in medenico v vseh smereh približno enako učinkovito. Mišice morajo zato biti sposobne tako kontrakcije kot sprostitve, obenem pa usklajeno in učinkovito premikati trup. Osnovna pomanjkljivosti sodobnega načina življenja, sodobnega treninga ter rehabilitacije je osredotočenost na krepitev mišic in na napredek, ki temelji na trudu ter moči. V luči pogleda na človeka kot na stroj je tak pristop logičen ter daje dobre kratkoročne rezultate. Dolgoročno pa privede do vedno večje zategnjenosti in občutka težkega okornega gibanja.

Continue ReadingBolečine v stopalih in kolkih

Hernija diska

Kaj je hernija diska   Medvretenčna ploščica je sestavljena iz želatinoznega jedra in vezivnega obroča. Po puberteti se v njej, glede na to, da je ploščica neožiljena in ima zato slabšo sposobnost regeneracije, začnejo dogajati degenerativne spremembe. Kažejo se najprej z izgubo vode, posledično se zmanjša višina medvretenčnih ploščic, pojavijo se lahko tudi razpoke v vezivnem obroču. Skozi te razpoke v vezivnem obroču pa izhaja želatinozno jedro, ki pritiska na živec in to imenujemo hernija diska.   Po besedah dr. Vengusta hernija prizadene razmeroma mlade ljudi, najpogosteje se pojavlja med 25. in 45. letom starosti. Do hernije najpogosteje pride zjutraj, ko je ploščica bolje hidrirana in ima tako večjo prostornino. Takrat lahko že preprosto kihanje ali pa to, da vstanemo iz postelje, privede do tega, da želatinozno jedro prodre skozi razpoko. Gre torej za mikropoškodbe oziroma mikropritiske, ki povzročijo pritisk jedra na živec. Preobremenitev prav tako vpliva na večjo pojavnost hernije, poglavitni vzrok pa je v genetskih faktorjih, v slabosti vezivnega tkiva.

Continue ReadingHernija diska

Kot Ferrari po makedamu

Da bi vam podrobno razložila, kako se je Aleš Ernst srečal s klinično somatiko, kdaj in zakaj, bi vzela dragocen prostor za vse to, kar mi je povedal na tokratnem Zajtrku – ima pa vse napisano na spletni strani (aeq.si), tako da ne boste prikrajšani.

  Skupaj z njegovo ženo Vesno smo namreč sedeli skoraj štiri ure. Prikovana, malce zategnjena, kot je opazil Aleš, sem poslušala modrosti, ki jih morda vsi v nekem pradelčku sebe poznamo, a niso tukaj in zdaj, ker nas tempo življenja odmika daleč stran od nas samih. Od osnov. Od gibanja. Od mehkobe gibanja in užitkov v njem. Ne, ker ne zmoremo, ampak ker smo se nekje na poti nehali učiti. Ne znamo upočasniti. Tule je zapisanih nekaj krepkih resnic o našem drvenju skozi življenje.

Continue ReadingKot Ferrari po makedamu