O znakih, da naša vadba ni zdrava

Naša zavest pogosto pretiravanje v gibanju uporablja za preusmeritev čustvene energije v gibanje, s katerim ne urejujemo odnosov, ki nas obremenjujejo. Rojeva se umetno zadovoljstvo, ki nas pripelje na odstavni pas.

 

 Kot bitja svobodne volje imamo skoraj vedno izbiro upočasniti, se urediti in dvigniti svojo »somo« skozi boljše sodelovanje, razumevanje in spoštovanje med telesom in zavestjo.

 

Zaradi pomanjkanja časa in prevelikega osredotočenja na tehnologijo in odvisnosti od nje smo vedno slabši v razumevanju samega sebe in postajamo vse bolj odvisni od strokovnjakov ali aplikacij, od katerih pričakujemo, da nam povedo, kaj je narobe z nami.

 

Žal pa ne obstajata ne program niti naprava, ki bi lahko pokazala ali izmerila, kaj in kako čutimo sebe v svojem telesu.

 

Posledično je verjetnost, da si s športom zdravje dolgoročno slabšamo, zelo velika. Tako ni nepričakovan rezultat raziskave v kateri so leto dni spremljali 60 tekačev - ugotovili so, da je 39 od njih razvilo 55 poškodb.

Continue ReadingO znakih, da naša vadba ni zdrava

Kaj je moj resnični športni cilj?

Kako to ugotoviti -s kakovostno povezanostjo znotraj sebe in zmožnostjo sprejemanja občutkov in spoznanj tudi, ko so v neskladju z našimi načrti in željami.

 

Jasno je, da je za biti boljši potrebno izstopiti iz cone udobja in iti iznad svojih trenutnih zmožnosti, a ne vedno in ne za vsako ceno.

 

Dejstvo je, da športniki zaradi zmanjšane sposobnosti osredotočanja čedalje težje napredujejo in ostajajo nepoškodovani, saj današnji treningi potekajo preveč na silo. Manjka posvečanje gibalni inteligenci, ki bi jo moral športnik primerno izuriti za naraven dvig moči, in hitrosti brez neželenih posledic in razumevanja o enaki pomembnosti čustvene stabilnosti in inteligence za zdravo napredovanje proti zastavljenem cilju.

Za stanje nepovezanosti uma in telesa obstaja več razlogov. Človekova pokončna drža je dvignila glavo nad ostalo telo. Človeški možgani so izjemna, do sedaj najkompleksnejša nam znana stvaritev narave.

Continue ReadingKaj je moj resnični športni cilj?
Read more about the article Nadzor nad egom
Alter ego. Be someone else, a soldier and a king chessmen mirroring.

Nadzor nad egom

Kdo je ego ? Ego nam omogoča spremembo naše okolice, da zadovolji naše potrebe in želje, ali pa nas na okolico prilagodi.

 

Življenje je že dolgo in vedno bolj odtujeno od telesa in naravnih zakonov in pravil po katerih mora telo delovati. Zato se soočamo z vedno več ovirami v vedno krajšem časi in je potreba po prisotnosti ega vedno pogostejša - tako ego prevzema glavno vlogo v sistemu telo-podzavest-zavest.

 

Ego je stanje zavesti, ki nastane ob pojavi ovire in nam omogoča, da jo ali premagamo ali obidemo. Takrat zavest usmerimo v zoženo stanje in spremenimo delovanje uma, da usmerimo delovanje telesa in ustvarimo primerna pritisk in gibanje, ki sta potrebna za ureditev neravnovesja in za povečanje homeostaze - tako zaznamo občutka zadovoljstva in stanja, da smo v redu.

 

Sam ego ni niti dober niti slab in je nujno potreben za urejanje odnosa do okolja in zagotavljanje potrebnih pogojev za življenje, zadovoljevanje potreb, reševanje težav in izpolnjevanje želja.

Continue ReadingNadzor nad egom

Miselni vzorci med vadbo

Bistvo zgodbe je, da ne glede na jakost trud v napačni smeri ne bo prinesel želenih ali načrtovanih rezultatov.

 

Pri prepogostih neželenih rezultatih, poškodbah in hitrih nihanjih razpoloženja, kronični utrujenosti in čustveni nezmožnosti reševati neurejene medčloveške odnosese moramo iskreno vprašati in iskati odgovore, zakaj vadimo ali treniramo tako.

 

Precej dobro poznana zgodba pripoveduje o mojstru, ki med pogovorom z učencem pobere opeko in jo začne energično polirati. Ko ga učenec vpraša, kaj počne, mojster odgovori: »Delam si ogledalo.«

Bistvo zgodbe je, da ne glede na jakost trud v napačni smeri ne bo prinesel želenih ali načrtovanih rezultatov.

 

Določanje prave smeri vadbe

 

Vadba je usmerjanje časa in energije z namero, da bi spremenili določeno stanje in tako rešili problem, zadovoljili potrebo ali si izpolnili željo, denimo se počutili bolje, bili boljši ali dodali sposobnosti, ki jih potrebujemo za dosego večjega cilja.

Continue ReadingMiselni vzorci med vadbo
Read more about the article Uspešnost pri Športu
Woman having stomach pain while working out

Uspešnost pri Športu

USPEŠNOST V ŠPORTU   Kot dolgoletni lastnik kolesarske trgovine sem lahko posledice nepravilnega pristopa do športa in napačnega motiva za uspešnost v športu pogosto opazoval pri svojih strankah. Največkrat si je tekač želel kupiti kolo, da bi razbremenil kolena in tetive, saj so mu svetovali - prijatelj, ortoped, fizioterapevt … -, naj vsaj nekaj dni na teden kolesari, namesto teče. Ob tem tekač pove, da ima zadnja leta vse več problemov z bolečinami in poškodbami in da vse težje ohranja nivo rezultatov, primernih njegovi ambiciji ali načrtom. Običajno si je kupil cestno kolo, da je z njim ohranjal kondicijsko pripravljenost. V nadaljevanju je večina prešla s teka na kolesarjenje, teka je bilo vse manj, kolesarjenja vse več. Odnos do telesa pa je ostajal nespremenjen.   Težave s tetivami in koleni so počasi zamenjale težave s kolki, hrbtom in rokami.

Continue ReadingUspešnost pri Športu

AEQ metoda in tek

Vsak tekač bi moral izmojstriti zavedanje gibanja in dogajanja v  svojem telesu.   To pomeni, da bi nenehno moral opazovati in se naučiti zaznati ter razumeti spremembe, ki se mu dogajajo ob gibanju. Tako bi lažje določil vzrok bolečin, poškodbe, in jo tako preprečil, hkrati bi ga  vse to peljalo do boljšega rezultata.   Normalno delovanje telesa od zavesti zahteva, da zavestno preverja tako držo kot način sedenja, tako hojo kot tek. Nekatere gibe, ki jih nenehno izvajamo nezavedno in avtomatično, bi prav tako morali redno opazovati in korigirati. Spet druge gibe opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, te zahtevajo več naše energije in več energije pomeni več odgovornosti ta pa zaheva več pozornosti. Vsi pa lahko  vse prevečkrat vidimo da več enegije pri športnikih ne poveča tudi pozornost na to kaj s to energijo izvaja.  

Continue ReadingAEQ metoda in tek

Povratek in vzdrževanje vrhunske forme

Z dvigovanjem telesnih sposobnosti se povečuje uporaba avtomatizacije, z več avtomatizacije se zmanjšuje zavestna kontrola nad gibanjem. Manj zavestne kontrole nad gibanjem zmanjšuje občutek in nadzor nad mišicami in propriocepcijo telesa. Zato se povečuje podzavestna kontrola nad mišicami ter s tem vedno večja in trajna napetost teh mišic. S tem se poveča utrujenost, občutek šibkosti in slabša koordinacija gibov kot tudi sodelovanja med agonisti in antagonisti.   Tako zmanjšujemo učinkovitost giba kot tudi gibanje v celoti. Športnik porabi vedno več energije za isto gibanje. Zmanjša se sposobnost koncentracije, hitrost percepcije in reakcijski čas na spremembe, ki zahtevajo zavestno reakcijo. Nekaj časa se zmanjšanje učinkovitosti uspešno nadomešča z več kondicije, moči, vadbe, refleksnih reakcij in kompenzacijo skozi vedno bolj napačno uporabo sklepov in mišičnih skupin v rokah, nogah in vratu.

Continue ReadingPovratek in vzdrževanje vrhunske forme

Razlika med sproščanjem in raztezanjem skeletnih mišic

Osrednji živčni sistem nadzira delovanje mišic s signali, ki do njega pridejo iz mišic. Ko se gibljemo, možgani iz telesa nenehno prejemajo informacije o stanju v telesu in naši okolici. Na osnovi teh podatkov se oblikujejo ukazi, ki v mišice potujejo po motoričnem delu živčnega sistema. Ta senzorno motorična povratna zanka nam omogoča premakniti telo in izvesti željeno/potrebno gibanje. Skozi odraščanje se učimo gibe izvajati vse bolj kompleksno in s tem učinkovito ter v to vložimo (predvsem skozi igro) večino svojega časa in pozornosti. Tako postopoma razvijemo gibalno inteligenco, ki je odvisna predvsem od okolja, v katerem živimo, in navad, ki jih zaradi zahtev okolja pridobimo ter razvijemo.   Oseba, ki živi v okolju, kjer je neurejenost velika (divjina), možnost večopravilnosti nižja, odvisnost od lastnega telesa za preživetje pa visoka, bo imela bistveno višjo gibalno inteligenco in prilagodljivost.

Continue ReadingRazlika med sproščanjem in raztezanjem skeletnih mišic

Vpliv dihanja na športne dosežke

Za dosego cilja se bo športnik podvrgel napornejšim treningom, posledice bodo bolečine ali  neprijetni telesni občutki. Ravnovesje med vadbo in treningom se bo porušilo in vloženemu naporu ne bo sledila učinkovitost. Zaradi prepričanja, da je bolečina potrditev za pravilnost treninga, mu ta ne predstavlja opozorila. Ko se ozre po drugih, vidi, da trenirajo enako, bolečina je normalna spremljevalka, torej ne vidi potrebe po spremembi. Kronične bolečine, obrabe in ponavljajoče se poškodbe se kopičijo. A to ne sledi premisi, da naj bi šport bil zdrav duh v zdravem telesu. Potreba super ega je prevelika, vpliv telesa na um premajhen.   Metoda AEQ vsebuje tudi način dihanja, ki izboljšuje športnikove sposobnosti in pozornost na gibanje.

Continue ReadingVpliv dihanja na športne dosežke

Bolečina

Kaj je bolečina in kaj nam sporoča. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bolečina opredeljena kot »neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca«, v drugotnem pomenu pa kot »občutek duševnega trpljenja«. Ker je lahko posledica telesnega ali umskega neugodja, je jasno, da sta zanjo dovzetna tako telo kot um. Pojavlja se v mnogih oblikah. Praska. Udarec. Zmečkanina. Obolenje. Moten spanec. Grožnja. Črvičenje v trebuhu. Otrplost v roki ali nogi. Včasih je bolečina izredno močna, včasih bolj blaga, vendar vedno čutimo, da je prisotna. Največkrat nam skuša nekaj dopovedati.   Včasih je sporočilo očitno. Želodec, ki nas boli med delovnim tednom, med vikendom pa z njim nimamo težav, lahko kaže na to, da bi morali zamenjati službo.

Continue ReadingBolečina