Read more about the article Če bi bil še enkrat otrok, bi …
One-year baby girl playing upside down on the street

Če bi bil še enkrat otrok, bi …

Branje za močnejše živce: kako poteka samouničevanje z najboljšimi nameni? Podobnost z samouničevanjem v športni rekreaciji ni slučajna.

 

Že v zgodnjem otroštvu ima nenadzorovan dostop do spleta in vse pogosteje lasten pameten telefon. Pogosto je bolj v podporo odraslim kot odrasli njemu.

 

Zdravje je osnovna potreba življenja. Zdravje bi moralo biti normalno stanje celote, bolezen pa izjema. Bolezen nastane kadar je kompleksnost delovanja celote nižja od zahtev okolja, iz česar sledi, da bolezen ne more biti osnovno življenjsko stanje, saj se takrat življenje sploh ne bi moglo razviti.

 

Pri svojem delu pa ugotavljam, da je stanje večine ljudi ravno nasprotno in da je večino v bolezen privedlo samouničevanje z dobrimi nameni. Podlago zanj so razvili že v zgodnjem otroštvu.

Continue ReadingČe bi bil še enkrat otrok, bi …

Bolečina

Kaj je bolečina in kaj nam sporoča. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bolečina opredeljena kot »neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca«, v drugotnem pomenu pa kot »občutek duševnega trpljenja«. Ker je lahko posledica telesnega ali umskega neugodja, je jasno, da sta zanjo dovzetna tako telo kot um. Pojavlja se v mnogih oblikah. Praska. Udarec. Zmečkanina. Obolenje. Moten spanec. Grožnja. Črvičenje v trebuhu. Otrplost v roki ali nogi. Včasih je bolečina izredno močna, včasih bolj blaga, vendar vedno čutimo, da je prisotna. Največkrat nam skuša nekaj dopovedati.   Včasih je sporočilo očitno. Želodec, ki nas boli med delovnim tednom, med vikendom pa z njim nimamo težav, lahko kaže na to, da bi morali zamenjati službo.

Continue ReadingBolečina

Sprememba in prehod

Sprememba je navadno tisto, kar želimo od drugih ljudi, mar ne?

  Sami se ne želimo spremeniti, čeprav pričakujemo, da se bodo vsi drugi, kar bi nato spremenilo naša življenja. Pa vendar je nujno, da vse spremembe, ki jih moramo izpeljati, izhajajo iz naše notranjosti. Sprememba pomeni, da se osvobodimo občutkov ločenosti, osamitve, osamljenosti, jeze, strahu in bolečine. Ustvarjamo življenje, v katerem se lahko sprostimo in uživamo življenje, kakršno se nam kaže – kjer vemo, da se bo najlepše izteklo. Lahko mislite na spremembo kot na notranje pospravljanje? Če vam uspeva sproti in po malo, bo sčasoma vse urejeno. Sploh vam ni treba postoriti vsega, da bi začeli opažati rezultate. Če se zmorete vsaj malce spremeniti, se boste prav kmalu bolje počutili.  

Continue ReadingSprememba in prehod

Čustva in AEQ metoda®

Veselje, radost, jeza, žalost, zaskrbljenost, strah,… čustva, s katerimi se odzivamo na dogajanja, ki se nam zdijo pomembna. In za vsa ta čustva lahko rečemo, da imajo telesno komponento, da se zrcalijo v telesu, vplivajo na teksturo mišic in njihovo napetost.

  Ko se sprožijo močna čustva, pride do fizioloških reakcij. Poveča se delovanje simpatikusa, pospeši se nam utrip, poveča tlak, hitreje dihamo, preplavi nas adrenalin, telo-mišice so pripravljene na aktivnost (boj, beg). Te spremembe pravzaprav omogočajo, da se človek uspešneje sooči z nastalo situacijo.

Continue ReadingČustva in AEQ metoda®

Dihanje AEQ

Sprejemanje/dajanje, odpiranje/zapiranje, širjenje/krčenje so pojmi, primerljivi z dihanjem - vdih/izdih.

Namen dihanja je, da čim bolj učinkovito izmenjavamo pline med zrakom in krvjo v pljučih. Kisik iz zraka, ki je za človeka najpomembnejša snov, postane tako dostopen vsem telesnim celicam, ob prisotnosti kisika se v celicah sprošča energija, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje. Po drugi strani pa se iz telesa izloča ogljikov dioksid, ki je produkt celičnega metabolizma. Dihanje, če je ustrezno, omogoča ravnovesje v telesu in homeostazo v celicah. Od kakovosti dihanja je odvisno, kako se počutimo, kakšno je naše zdravje, imunska odpornost, stanje uma, kakšni so čustveni odzivi.   Kakšna pa je realna slika dihanja v večini primerov? Globoko, počasno neslišno trebušno dihanje ali dihanje z diafragmo je bolj domena dojenčkov in malih otrok, kot pa mladostnikov in odraslih. Zakaj pride do sprememb v načinu dihanja?

Continue ReadingDihanje AEQ

Ločenost

Čeprav ima človek enako osnovno telesno strukturo in funkcijo kot ostali sesalci, je edini sesalec, ki je popolnoma uravnotežen v pokončni drži.

  Osnova zanjo je povečana vloga in moč ritne mišice. Pokončna drža je izpostavila njegove ranljive dele telesa (trebuh, vrat, mednožje) svetu. Tako izpostavljen se je pričel močneje zavedati čustev in razvijati sposobnost njihovega izražanja. Hkrati so sprednje okončine dobile drug pomen in namen. Ko opazuješ violinista pri igranju, se ti zdi, da imajo njegove roke svoje življenje. Človek svojim rokam dolguje visoko razvito funkcijo dotika, ki je zelo pomembna pri dojemanju resničnosti in najbolj vpliva na razvoj in delovanje uma.   Na srečo smo se pričeli vse bolj zavedati, kako je telo pomembno in da to ni entiteta, ki je oddaljena od duha in razuma. Stari Grki so rekli: Zdrav um, v zdravem telesu.

Continue ReadingLočenost

Celovitost in zavestnost

Človek brez zavesti bi bil kot robot: popoln v svojem gibanju, niti giba preveč ali premalo ne bi napravil v brezpogojni usmerjenosti k cilju.   Bil bi brez čustev in občutkov, skrbno zaščiten pred bolečino. A ker človek ni stroj, je prav, da se tej svoji zavestnosti skrbno posveča. Zavedati se sebe nam je prirojeno in nam omogoča odločati se in izbirati. Bolj svobodni smo v telesu in duhu, lažje usmerjamo svoje življenje, medtem ko nas ignoranca naredi ujetnike začaranega kroga težav in bolezni.   Naš organizem je kompleksen in spreminjajoč se sistem, zato nas nenehno sili, da negujemo njegovo celovitost: da se ga v polnosti zavedamo in skušamo napredovati na vseh nivojih bivanja. Človekova zavest je tista, ki omogoči, da so vsi deli sistema učinkoviti in kooperativni. Zavedanje samega sebe je tisto, kar omogoča začutiti pomanjkljivosti v delovanju tega našega sistema, le nenehno učenje nas ubrani, da bi ne klonili pred težavami.

Continue ReadingCelovitost in zavestnost

Entropija in smisel bolečine

Entropija (2. zakon termodinamike) je razpad sistema in kaos. Je časovno, gravitacijsko, evolucijsko pogojeno spreminjanje kompleksnega v enostavno.

  Pomeni spremembo na slabše v manjšo urejenost in kompleksnost. Je tendenca k posplošitvi z zmanjšanjem razvejanosti in notranje hierarhije sistema do popolnega izenačenja z najnižjo vrednostjo (smrt). Večja kot je urejenost, manjša je entropija in obratno. Pri človeku se od spočetja naprej urejenost veča in s tem se veča prilagodljivost, uporabnost in kompleksnost. Večja kot je urejenost, bolj je ta kompleksnost uporabna.   Količina človekove energije, ki se ne more pretvoriti v delo, psihofizično neurejenost povečuje; povzroča bolezen, bolečino, izgubo volje do življenja, celo smrt.  

Continue ReadingEntropija in smisel bolečine

Refleksni vzorci

Thomas Hanna je prepoznal in definiral tri splošne refleksne vzorce, ki so adaptacija človeka na stres. Vsak od nas jih lahko prepozna in občuti. A četudi so za človeka značilni, ni nujno, da se jih zaveda. Ti vzorci imajo tako dobro kot škodljivo plat.

Ko se pojavi ustrezen vzrok ali potreba, se določen refleks aktivira. Medtem ko je že po evoluciji koristen, pa njegova pogosta aktivacija, recimo ob stresu, ki se pojavlja kar naprej, sčasoma preide v stanje, ki se ga več ne zavedamo in ga ne moremo nadzorovati. To stanje prepoznamo v posebni drži in gibanju. Za splošno počutje in našo dnevno učinkovitost je pomembno, da te reflekse prepoznamo, da razumemo njihovo sprožitev in jih znamo voditi; celo namerno lahko vanje vstopamo in izstopamo.

Continue ReadingRefleksni vzorci

Zamrznitveni odziv

Zamrznitveni odziv, nastane ob hkratni aktivaciji simpatičnega in parasimpatičnega stanja avtonomnega živčnega sistema. Do nje pride, ko limbični sistem zazna, da ni primeren ne beg ne boj in da je smrtna nevarnost realna. Žrtev travme in posledično zamrznitvenega refleksa drugače dojema realnost. Občutek bolečine se zmanjša, čas upočasni, oseba deluje otrplo.   Zaradi zaščite centra organizma zavest razvije omrtvičenje njegove površine skozi višanje tonusa v njej. Freud je zapisal, da zunanji del takrat preneha imeti strukturo, značilno za živeče bitje, in do neke mere postane neorgansko. Oklepi mehkužcev so lep primer otrditve površja membrane za zaščito občutljivih delov organizma.   Koža ni le ščit in zunanja fizična meja telesa, temveč je tudi globoko povezana z zavestjo. Freud je definiral zavest kot funkcijo površja, ki predstavlja področje stika zunanjega in notranjega sveta organizma.

Continue ReadingZamrznitveni odziv