Starši, ki imajo že odrasle otroke, pogosto otežujejo njihovo življenje namesto da bi jim pri tem, ko je to potrebno pomagali. Pogosto jim nevede otežujejo primerno skrbeti in razvijati odnos s partnerjem in starševski odnos s svojimi otroki, ker se morajo pretirano ali celo primarno ukvarjati z njimi, njihovim medsebojnim partnerskim odnosom ali pa s posledicami odsotnosti stabilne partnerske zveze med staršema.
Številne težave nastanejo, če mora odrasel otrok skrbeti za svojega starša več, kot je to potrebno, oziroma če mora to početi kronično. Včasih odrasli starši niti ne znajo funkcionirati brez stalne pozornosti, skrbi in vpliva odraslega otroka na njihovo življenje, sploh ker so v preteklosti morali večino časa usmeriti v dvig materialne stabilnosti in zrelosti in ni bilo mogoče primerno dvigovati čustvene zrelosti in stabilnosti v medsebojnih odnosih. Veliko staršev odraslih otrok je tako nezmožnih imeti primerne odnose za samostojno in od otrok neodvisno življenje, ampak z odraslim otrokom ohranijo starševski odnos ali pa razvijejo celo partnerski odnos ter s tem čustven incest (https://youtu.be/JGmY0PrrV5s)
Takih stanj je v praksi veliko in zelo negativno vplivajo na kakovost življenja tako odraslih otrok kot njihovih partnerjev, njihovih otrok in staršev odraslih otrok. To se dogaja predvsem zaradi velike razlike in spremembe pri uporabi tehnologije za olajšanje vsakdanjega življenja v zadnjih desetletjih.
Razvili smo stroje, naprave in umetno inteligenco, ki prevzemajo določena opravila, ki so bila prej težka in zahtevna. Vedno bolj v ospredje stopa umetna inteligenca, ki lahko, če je pravilno uporabljena in umeščena, deloma izboljša kakovost življenja odraslih. Razlika v zadnjih 30 do 40 letih je zelo velika. Šli smo iz časov, ko so odrasli otroci morali pomagati odraslim staršem pri njihovem preživetju (pri ogrevanju, obdelovanju zemlje, spravilu pridelkov in podobnih opravilih), v obdobje, ko hrane večinoma ne pridelujemo več sami, ampak jo kupujemo pri drugih, ki jo pridelujejo.
Sedaj imamo na primer pralne stroje, pomivalne stroje in sušilne stroje. V sodobnem času ima povprečna oseba, ki živi v razvitem svetu, okoli 40 različnih tehnoloških pomočnikov, ki ji pomagajo živeti lažje. Med te pomočnike sodijo poleg telefona in računalnika še pomivalni stroj, mešalnik, sesalec, kosilnica in številne druge naprave, brez katerih si ne znamo več predstavljati življenja.
Zaradi te velike razlike so se tradicionalni vzorci odnosov med odraslimi otroki in starši, ki so veljali še eno ali dve generaciji nazaj, v zadnjih desetletjih močno spremenili. Še posebej od leta 1990 naprej je napredek tehnologije omogočil, da živimo bolj samostojno. Namesto odraslega otroka zdaj pogosto potrebujemo pomoč robota ali avtomatizma. Te možnosti nam omogočajo več energije za raznovrstna dejanja v določeni časovni enoti, več stikov, več izgovorjenih besed, prebranih informacij in videnih stvari. Zaradi preobremenjenosti z informacijami je življenje odraslih otrok danes tudi veliko bolj kompleksno kot v preteklosti, zlasti če to gledamo z vidika podzavesti, ki se počasneje spreminja kot zavest.
Težava, ki jo pogosto opažam pri strankah s kroničnimi težavami, tako telesnimi kot vedenjskimi, ter težavami v odnosih in učinkovitosti pri delu, je ta, da na podzavestni ravni še vedno funkcioniramo po tradiciji in v skladu s tradicionalnimi odnosi iz preteklosti.
Takšni tradicionalni vzorci so bili razviti v preteklosti zaradi takrat objektivnih in potrebnih razlogov, saj starši niso mogli sami funkcionirati, zlasti v starejših letih, ko so bili odvisni od otrok, da so poskrbeli zanje, ker sami tega več niso zmogli. Danes pa je skrb odraslih otrok za starše, zlasti v tretji življenjski fazi, prepuščena domu za ostarele, pomoči ali oskrbi na domu ali pa različnim avtomatiziranim sistemom, ki omogočajo drugačen stil življenja.
Odrasli otroci in njihovi starši se tega zavedajo. Po drugi strani pa vpliv podzavesti vleče tako odrasle otroke kot starše nazaj v prejšnje vedenje in način življenja, ki je danes neučinkovit, zastarel, obremenjujoč in moteč. Od stanja, ki ga večinoma vsi razumemo, do kroničnih težav v medsebojnih odnosih in vplivih ni velik korak.
Pri večini ljudi je prisotna velika razdvojenost ali neusklajenost med pogledom in pogojnimi odzivi, ki jih imamo v svoji podzavesti in srednjih možganih, ki so se oblikovali čez stoletja, ter med tem, kar želimo danes na zavestni ravni. Naša podzavest dojema določeno smer kot naravno in pravilno, medtem ko na zavestni ravni hočemo ali moramo živeti drugače, ker sodoben način življenja postavlja določene zahteve. Zaradi te razlike med podzavestnim mišljenjem in zavestno voljo lahko pride do velikih razlik, kar povzroča notranje konflikte in močne napetosti. Te napetosti pa povečajo mišični tonus in odtujenost telesa od zavesti.
Telo in podzavestni vzorci nam nalagajo občutke krivde in dolžnosti, da moramo skrbeti za starejše ljudi in starše, kot je bilo to v preteklosti nujno potrebno. Danes to ni več vedno nujno, saj razvoj medicine, farmacije in drugih področij omogoča podaljševanje kakovostnega življenja. Oseba, stara 50 let, je danes bistveno bolj zdrava in sposobna poskrbeti zase kot pred 200 leti, ko je bila oseba, ki je dočakala 50 let izjema. Po raziskavah je bila povprečna življenjska doba na zahodu še pred 200 leti pod 40 let, danes pa je krepko več kot 70 let. Ta skok je posledica napredka v tehnologiji, medicini, predelavi hrane, uporabi antibiotikov in drugih dejavnikov. Težava pa je, da podzavest ostaja podobna oziroma enaka. Večina ljudi se ne znajde v sodobnem okolju.
Namen in cilj AEQ pristopa je razumeti vpliv podzavestnih čustev druge stopnje tako odraslih otrok na starše kot staršev na otroke in vnuke. Razumevanje teh vplivov ter sprememb okolja in delovanja družbe v zadnjih desetletjih pomaga ugotoviti, da tradicionalni odnosi v enaki obliki niso več učinkoviti. Nujno je treba je posodobiti podzavestne vzorce odnosov, tako kot ves čas posodabljamo tehnologijo, in z višjo čustveno zrelostjo med odraslim otrokom in staršem oprati veliko umazanega perila ki se ga je nabralo v preteklosti.
Aleš Ernst, avtor AEQ odnosov
