Pri AEQ dihanju je glavni poudarek na tem, da se dovolj dobro razloži, kako zadrževanje vedenja ali onemogočanje spontanega ali avtentičnega vedenja v otroštvu ali kasneje v življenju negativno vpliva na dihanje in kako taka prisila okolja, da se mora oseba vesti na določen način, da je sprejeta oziroma da ni zavržena, kronično spremeni dihalni ritem in dihalni način dihanja. Taka oseba potem to dihanje dojame kot njeno normalno dihanje. Takega niti ne more spreminjati, ampak tudi če ga spreminja, običajno dosti hitro preneha. Problem nastane, če nezdravo dihanje, ki ste ga ponotranjili kot normalno dihanje, na nivoju podzavesti spreminjate v bolj zdravo dihanje, pa vam zraven ne pride razlaga, kakšni so možni vzroki, da ste sploh nehali pravilno dihati, potem bo učenje zdravega dihanja na vas delovalo zelo nezdravo. Se pravi, bolj, ko boste pravilno dihali, boste v večji stiski, pa ne boste vedeli, zakaj ste v taki stiski, ker pač samo sledite navodilom, ki so po zdravi pameti logična, da dihaš pravilneje.
Poanta je, da pravilno (učinkovito in dinamično) dihanje v določenem življenjskem obdobju (običajno je to zgodnje otroštvo) ni bilo mogoče, zaželeno ali dovoljeno in smo ga zaradi pritiska okolice spremenili v nepravilno dihanje. AEQ dihanje predvsem temelji na tem, da tisti, ki se uči AEQ dihanja, te stvari opazi in jih vedno bolje razume, potem pa temu primerno dojame, da je spreminjanje dihanja iz nezdravega v zdravo dolgoročen proces, ker je neposredno povezan z dvigovanjem čustvene zrelosti.
Če oseba ne dviguje čustvene zrelosti, spreminja pa dihanje, potem bo imela drugačno energijo in drugačno notranje počutje. Se pravi, imela bo več energije, ker pravilneje diha, hkrati pa z višjo energijo, ki jo bo imela, ne bo vedela in znala ter razumela, kaj z njo početi, ker bo imela prenizko čustveno zrelost, in jo bo dvig spravil v anksioznost, tesnobo, v to, da ji bo vroče, da bo razdražljiva, takšna neprijetna in bo sama sebe začela dojemati, da je takšna, kot je, dobra. Potem se motivacija za učenje dihanja dramatično zmanjša in potem oseba preneha z učenjem zdravega dihanja po katerikoli metodi.
Se pravi, zdravo dihanje je takšno, da je prilagojeno trenutnemu položaju, v katerem oseba je. Če je oseba v umirjenem okolju, je njeno dihanje počasno, mehko in umirjeno. Če je v položaju, kjer se je treba boriti ali bežati, je njeno dihanje temu primerno drugačno – hitrejše, bolj odločno, bolj globoko in bolj močno zaradi tega, da z dihanjem sama sebi ustvari dovolj energije in podpore na nivoju trebušne votline, prsne votline in prsnega koša, da čuti svojo dejansko moč in se znotraj te moči, ki jo ima in se je zaveda, zna odzvati z bojem, ali pa zbeži ali pa otrpne, če so stvari resnično hude in takrat diha temu primerno, da prepreči neprimeren in nevaren telesni odziv ali izražanje čustev in diha s strahom.
Zdravo dihanje je po AEQ metodi takšno, da je dinamično in primerno potrebam, v katerih se oseba trenutno je. Se pravi, da ne dihamo hitro takrat, ko spimo, ali da ne dihamo počasi takrat, ko moramo pobegniti pred medvedom, recimo, če podam dve skrajnosti. Za tako dihanje pa pomeni, da mora imeti oseba dovolj dobro zavedanje in nadzor nad mišičnim tonusom, ter dovolj dobro zavedanje in vpliv na to, kako trenutno diha.
Še ena od pomembnih stvari, je to, da če ima oseba kronično zakrčene mišice v trupu, ne more pravilno dihati, kljub temu da si to zelo močno želi. Zaradi tega, ker kronično zakrčene mišice in spreminjanje tonusa teh mišic ni optimalno. Se pravi, ne more, recimo sprostiti hrbta, ko izdihne in ne more sprostiti trebuha, ko vdihne, ker ima kronično napetega. Torej je tako dihanje kronično nepravilno zaradi tega, ker se vitalni deli telesa ali trupa, ki je najbolj pomemben in najbolj sodeluje pri dihanju, ne uporabljajo pravilno.
Če imamo, recimo, v trebušni votlini močno potlačena čustva, ki jih ne smemo izraziti, potem dvignemo napetost trebušne prepone zaradi tega, da iz trebušne prepone naredimo neke vrste zid, ki drži visok pritisk v trebušni votlini in ga ne spusti v prsni koš ali glavo. Lahko smo v nemoči leta in leta, ne da se sploh zavemo, da smo nemočni ali pa se tega zavemo samo občasno. In taka trebušna prepona ne more optimalno delovati.
Trebušna prepona je glavna dihalna mišica, katere naloga je, da spremeni obliko trebušne votline in prsne votline. Sprememba oblike prsne votline je nujna, zato da se spremeni tlak v prsni votlini, kar je pa nujno zato, da premaknemo zrak. Se pravi, ali znižamo tlak v prsni votlini, da lahko vdihnemo, ali dvignemo tlak v prsni votlini, da lahko izdihnemo. Dihanje je prenos plinov, premikanje plinov je pa neposredno povezano s spremembo tlaka. Plini grejo iz višjega v nižji tlak.
Torej, če vi pri izdihu trebušno prepono porinete gor, zmanjšate volumen pljuč. Zaradi zmanjšanja prostornine pljuč se dvigne tlak v pljučih. In ker je tlak v pljučih višji kot v okolici telesa, gre zrak iz pljuč ven. Obratno se zgodi, ko vdihnete in napnete trebušno prepono, se ona povleče dol proti medenici, s tem poveča prsni koš, tlak v prsnem košu se zmanjša in je nižji od tlaka zunaj telesa. Tako pride do vdiha. To je funkcija trebušne membrane. Medtem ko imajo trebušne mišice zelo močno vlogo pri dihanju zaradi tega, ker določajo, za koliko boste spremenili obliko trebušne votline pri vdihu.
Povezava je ta, da le sprememba oblike trebušne votline dovoljuje učinkovito spremembo volumna prsne votline. In če ne spremenite oblike trebušne votline, se ne more spremeniti volumen prsne votline, torej se ne spremeni pritisk zraka v prsni votlini in ne more priti do dihanja oziroma do premikanja plina. To je pa zelo učinkovita strategija za potlačenje čustev, spontanosti in ostanek v nemoči.
