Rodimo se v visoki neurejenosti, močni odvisnosti od višje urejenih ljudi (staršev) in s krhko sintropijo. To stanje nam omogoča visoko raznolikost možnosti razvoja v prihodnosti. Nedoločenost dojenčka je tako velika, da je zelo težko na pogled ugotoviti njegov spol, po obliki telesa, obrazu, glasu in vedenju. Šele kasneje (po 9. mesecu starosti) se začne določevanje spola v strukturi in funkciji dojenčka, ko se mora zaradi vpliva hormonov in časa odpovedati eni polovici sebe (fantki se odpovedo ženskemu vplivu, punčke pa moškem vplivu). Odraščanje je v bistvu proces odpovedovanja širini možnosti in vedno večja specializacija funkcije z vedno močnejšo določenostjo strukture. Čas tako vpliva na večanje sintropije pri otroku, ki pa se lahko veča samo z manjšanjem entropije v otroku.
Tako imamo ob rojstvu največji potencial in pomen za okolico in hkrati najmanjšo sposobnost in možnost, da s kinetično energijo zavestno vplivamo na to isto okolico. Lahko rečemo, da imamo takrat ogromen potencial v prihodnosti in hkrati nizko sposobnost ustvarjanja in ohranjanja napetosti. Imamo nizko upornost, a zaradi nizke napetosti tudi nizek tok. Imamo željo po življenju, nimamo pa še volje po življenju. V tej fazi za voljo po življenju še ne bi smelo biti potrebe, saj bi morali delovati v okolju, ki nam omogoča delovanje po principu užitka, ki je mogoč v okolju nizkega odpora. V takem okolju je za napredovanje in razvoj potrebna zmerna napetost, torej zadostuje že želja po življenju. Kasneje v življenju se potrebe po večjih spremembah in teža tega, kar moramo spreminjati postopno poveča.
Torej se povečuje trenje jakost ovir ter odpor do sprememb, ki ga za spremembo in doseganje potrebnih sprememb ustvarja okolje, gravitacija in drugi Newtonov zakon veča. Tako je treba ustvariti višjo napetost v telesu in se znati vedno bolje in primerneje povezovati z okolico. Ednino tako lahko sledimo vplivu zakona časa, ki od nas zahteva dvig jakosti in učinkovitosti uporabe kinetične energije, ki jo moramo izraziti za spremembo določenega gibanja, vedenja in odnosov. Temu primerno moramo znati ustvariti in uporabiti višjo potencialno energijo v membrani, ki jo zaradi razlike od želje po življenju in drugega namena moramo drugače poimenovati kot voljo po življenju.
Življenje je mogoče, le če dovolj učinkovito urejamo vplive okolja na sebi. V zgodnjem otroštvu imajo to vlogo starši, z odraščanjem pa to vlogo vedno bolj prevzemamo sami. Zato se razmerje med izvorom energije za vpliv na okolico z odraščanjem spreminja ter vedno pogosteje potrebujemo voljo po življenju, da tako ustvarimo dovolj dobro sposobnost reševanja problemov za odraslo življenje, ki lahko ustvari partnersko zvezo in pogoje za nastanek novega življenja v njej. Zato samo želja po življenju ne zadostuje. Poudarjam, da je oblika volje o življenju pri moškem in ženski različna, kar je razvidno že iz razlik med strukturo moškega in ženskega telesa.
Z odraščanjem nam želja po življenju daje dovolj energije za normalen razvoj v normalnem okolju, ki nas varuje, priznava, opazi, smo mu pomembni in nas pri odraščanju spremlja (ima dovolj nizko SMA in aktivno DMP pri materi). Prvih 6 let niti nimamo posebne potrebe po volji do življenja, saj je takrat želja dovolj za stabilno rast sintropije in razvoj spoznanj in želja, kaj želimo v življenju doseči. Za doseganje teh želja, potreb in ciljev pa je že potrebna volja po življenju, ki nam omogoči iti višje od svojih prednikov, narediti korak naprej in napredovati v koraku s časom.
Ta energija je pri človeku, ki ima svobodno voljo in delujoč čelni reženj zelo močna. Verjetno je daleč močnejša kot pri drugih živih bitjih. Imenujemo jo volja, odločnost, agresija in ego. Združena je z inteligenco in bistroumnostjo in izvira iz naše višje stopnje ter ustvarja čustva višje stopnje po AEQ metodi. Ustvarja se skladno z razvojem zavesti in se krepi skladno z našo sposobnostjo ustvariti in uporabiti življenjsko energijo v simpatičnem stanju avtonomnega živčnega sistema ter razvojem čelnega režnja in dvigom kompleksnosti neokorteksa. Ta energija nam da voljo, pogum, željo ter potrebo za odkrivanje novega, učenje in povečuje izločanje in vpliv dopamina.
Odlomek iz članka Želja in volja po življenju, učbenika za učitelje AEQ odnosov srednje stopnje.
Ob neprimernem okolju, kjer prevladuje kronična nemoč in neprimerna čustvena zrelost odraslih, je primeren vpliv želje po življenju in pravočasen razvoj možnosti uporabe volje po življenju nemogoč. V takem primeru oseba nima dovolj volje po življenju in postane lutka v rokah okolja ali pa ima preveč volje po življenju in premalo želje po življenju ter razvije odvisnosti od dela, športa in premlevanja, kar ustvari kronične težave in stanja.
Dvig čustvene zrelosti, ki ga bo omogočala vsebina in AEQ vaje na programu za dvig čustvene zrelosti (začne se 9. 9. 2024) omogoča boljše določanje, po kateri energiji delujemo ter manjšo zlorabo in boljšo uporabo tako volje kot želje po življenju.
