AEQ metoda daje poseben poudarek razlikovanju med izražanjem čustev in učinkovitim izražanjem čustev. Izražanje čustev je lahko spontano in neurejeno, kar pomeni, da posameznik svoja čustva izraža brez posebne zavesti o vplivu teh čustev na sebe ali druge. Po AEQ metodi je učinkovito izražanje čustev tisto, ki je zavestno, premišljeno in primerno situaciji. Pri tem posameznik uravnoteženo in spolu primerno uporablja levo in desno možgansko poloblo, kar mu omogoča čustveno izraznost in hkrati zavedanje o tem, kako bodo njegova čustva sprejeta in kako bodo vplivala na okolico.
Pri izražanju čustev brez nadzora lahko čustva pogosto prevladajo, kar vodi do impulzivnih reakcij, konfliktov ali celo škodljivega vedenja do sebe in drugih. Takšno izražanje je običajno posledica prevelikega vpliva desne možganske poloble, kjer čustva prevladajo nad racionalnim razmišljanjem, in je brez vključitve potrebnega nadzora in premisleka leve možganske poloble. Posledično so izražena čustva pogosto nerazumljena ali napačno interpretirana, kar povzroča nesporazume in zmanjšuje učinkovitost komunikacije.
Učinkovito izražanje čustev po AEQ metodi pomeni, da posameznik prepozna svoje čustvene odzive, jih ozavesti in premisli, kako jih bo izrazil. Gre za zmožnost nadzora nad čustvenimi reakcijami in za zavesten način sporočanja svojih občutkov na način, ki bo ustrezen situaciji. Pri učinkovitem izražanju čustev je posameznik povezan s svojim telesom in čustvi, kar mu omogoča, da prepozna, kdaj in kako čustva izraziti, da bodo podprla odnos in ne povzročila dodatnega konflikta ali nesporazuma.
AEQ metoda uči, kako z vajami in spremembo čustvene zrelosti razviti to sposobnost nadzora in zavestnega izražanja. Z izvajanjem AEQ vaj, ki spodbujajo ravnovesje med obema možganskima poloblama, se posameznik nauči prepoznavati svoje telesne odzive in zaznavati subtilne spremembe v čustvenih reakcijah. Ko posameznik zazna telesne napetosti ali občutke, ki spremljajo določeno čustvo, lahko zavestno odloča, kako jih bo izrazil in na kakšen način, kar vodi k bolj učinkoviti in jasni komunikaciji.
Na primer, v primeru občutka jeze ali gneva se posameznik z učinkovitim izražanjem nauči prepoznati prve znake jeze v telesu (npr. napetost v mišicah, pospešeno dihanje) in se zavestno odloči, kako izraziti svoje nezadovoljstvo ali nesoglasje na način, ki bo produktiven. Namesto da bi impulzivno reagiral in sprožil konflikt, lahko izrazi svoje občutke mirno in jasno ter s tem ohrani nadzor nad situacijo, obenem pa partnerju omogoči, da ga bolje razume.
Tako učinkovito izražanje čustev po AEQ metodi prispeva k boljši komunikaciji in večjemu razumevanju v partnerskem odnosu, saj se zmanjša možnost nesporazumov in nepotrebnih konfliktov. S tem pristopom posameznik gradi tudi večje zaupanje v svoje čustvene sposobnosti in postopno razvija večjo čustveno zrelost.
Razlika med izražanjem in učinkovitim izražanjem čustev je torej v stopnji zavestnosti, samonadzora in zavedanja o vplivu, ki ga imajo izražena čustva na nas in na druge. AEQ omogoča posamezniku, da se s pomočjo telesne zavednosti, višje čustvene zrelosti ter uravnotežene uporabe telesne in možganske strukture nauči, kako svoja čustva izraziti na način, ki podpira rast in izboljšanje odnosa. S tem učinkovitim pristopom k izražanju čustev postane komunikacija bolj jasna, čustveno doživljanje pa bolj uravnoteženo, kar je bistvenega pomena za kakovostne in trajne odnose.
Aleš Ernst, avtor AEQ odnosov
