Ko govorimo o čustveni inteligenci, običajno mislimo na sposobnost posameznika, da razume, prepoznava in uravnava svoja čustva ter zaznava in interpretira čustva drugih. Čustveno inteligentni ljudje se pogosto zavedajo svojih odzivov in znajo pravilno komunicirati njihova čustva, kar jim omogoča boljše odnose in lažje soočanje s socialnimi izzivi. A čeprav čustvena inteligenca pomeni hitro analizo in razlago čustev, to še ne pomeni, da se oseba resnično sooča s svojimi notranjimi stanji ali jih zna integrirati v svoje telo in dolgoročne vzorce vedenja.

Nasprotno pa čustvena zrelost po AEQ metodi ne temelji le na razumevanju čustev, temveč na njihovi telesni integraciji in trajni spremembi vedenjskih vzorcev. Čustveno zrela oseba se zaveda, da čustva niso le mentalna zasnova, ki jih je treba razumeti in nadzorovati, temveč življenjska energija, ki omogoča delovanje telesa in vpliva ter določa na kakovost življenja. Če želimo povečati čustveno zrelost, moramo zato delati ne samo na zavesti, ampak predvsem na telesu, kjer se čustveni vzorci skozi leta zakoreninijo in postanejo del nezavednih odzivov.

Ljudje, ki imajo razvito le čustveno inteligenco, so pogosto zelo dobri v analizi in intelektualizaciji svojih čustev, a jih hkrati ne občutijo v svojem telesu. Znajo razložiti svoje občutke in se zavestno nadzorovati v stresnih okoliščinah, vendar to še ne pomeni, da so čustveno zreli. Čustvena zrelost po AEQ metodi namreč zahteva preoblikovanje nevronskih poti v telesu, kar pomeni, da se moramo soočiti s potlačenimi občutki, ki so se skozi leta nalagali v telo in vplivali na njegovo delovanje.

V praksi to pomeni, da nekdo, ki ima visoko čustveno inteligenco, lahko hitro prepozna, da ga nekaj vznemirja, in si zna to tudi razložiti, a to še ne pomeni, da bo njegova telesna reakcija skladna z novim zavedanjem. Če je oseba čustveno zrela po AEQ metodi, bo čustveni odziv avtentično občutila v telesu, ga predelala in se nanj ustrezno odzvala. Takšno uravnavanje čustev ne temelji na mentalnem nadzoru, temveč na usklajenem delovanju zavesti in telesa, kar pomeni, da se stari vedenjski vzorci postopoma razgrajujejo in nadomeščajo z bolj učinkovitimi.

Predstavljajmo si osebo z visoko čustveno inteligenco, vendar nizko čustveno zrelostjo. V konfliktu s partnerjem bo hitro prepoznala, kaj se dogaja, znala pravilno besedno izraziti svoja čustva in celo racionalno razložiti partnerju, zakaj se počuti, kot se. Lahko bo govorila o svojem otroštvu, vzorcih in travmah ter o tem, kako odnos vpliva nanjo. A čeprav bo vse to mentalno razumela, bo njeno telo reagiralo z napetostjo, stisnjenimi mišicami, plitkim dihanjem in povečanjem notranjega stresa.

Ker ima oseba visoko senzorno-motorično amnezijo (SMA), telo ne omogoča svobodnega izražanja čustev, kar pomeni, da mora odcepiti zavest od telesa, da ohrani nadzor nad izražanjem in s tem ne ogrozi funkcije čustvene inteligence. Da ohrani eno, mora žrtvovati drugo, s čimer izgubi možnost celostnega vpliva na okolico, ki bi ga imela, če bi bila njena čustva izražena telesno in ne le racionalno.

Čustva, ki bi jih sicer izrazila celostno in naravno, so zaradi telesnih blokad omejena na zavestno in racionalno komunikacijo, ki pa nima prave telesne podlage. Partnerju se lahko njene besede zdijo smiselne, a ne bodo imele zadostne avtentičnosti in moči, da bi trajno vplivale na odnos. Takšna oseba bo morda zaključila pogovor z občutkom, da je ravnala pravilno, a se bo notranje počutila izčrpano, napeto ali celo jezna nase, ker čustva niso bila zares izražena, temveč samo racionalizirana.

Pri tem, zaradi ločenosti od telesa, ne čuti in se ne zaveda vpliva podzavestno aktiviranih čustev na okolico, zato na druge vpliva dvojno – zavestno in podzavestno. Oba vpliva sta pogosto kontrastna in se med seboj razlikujeta premo sorazmerno višini čustvene inteligence. Še huje pri vsem tem je, da takšna oseba svoje telo dojema sovražno in z odporom, kar se potem jasno vidi med izvajanjem AEQ vaj, saj telo zaznava kot nekaj tujega in nenadzorovanega.

Nasprotno bo čustveno zrela oseba po AEQ metodi v enakem konfliktu najprej zaznala telesne občutke, ki se pojavijo, se zavestno sprostila, ozavestila spremembe v telesni drži in dihanju ter šele nato premišljeno izrazila svoja čustva.

Ker ima nižjo SMA, njeno telo ni močno zakrčeno zaradi blokade izražanja čustev, kar pomeni, da kljub znatni čustveni napetosti v njem, ohrani racionalni vpliv na svoje izražanje. Njeno izražanje je podprto s telesom, ne ločeno od njega, kar pomeni, da so njene besede energijsko podprte z gibalno izraženim čustvom in imajo večji vpliv na okolico.

Ker takšna oseba ne deluje iz čustvene blokade, ampak iz usklajenega telesno-zavestnega stanja, njen način izražanja vpliva na partnerja celostno in globlje, saj ni le logičen, ampak tudi čutno prepričljiv. To omogoča večjo sposobnost vplivanja na okolje in močnejši dolgoročni vpliv na urejanje kroničnih težav v odnosu. Partner ne bo dojel le njenega racionalnega stališča, temveč bo občutil njeno avtentičnost, kar pomeni, da se bo njegova podzavestna obramba hitreje znižala, nesoglasje pa se bo lahko hitreje razrešilo na način, ki dolgoročno izboljšuje odnos.

Največja razlika med čustveno inteligenco in čustveno zrelostjo po AEQ metodi je odnos do sprememb. Posamezniki, ki delujejo pretežno iz čustvene inteligence, pogosto iščejo hitre rešitve, ki prinašajo takojšnje olajšanje, kot so motivacijski seminarji, psihološke tehnike ali duhovni pristopi. Ti jim omogočajo začasno izboljšanje počutja, saj dvignejo zavestno razumevanje čustev, vendar se telo in globoki podzavestni vzorci ne spremenijo.

Ko posameznik preseže zgolj intelektualno razumevanje čustev in jih začne tudi telesno integrirati, se njegov notranji svet začne skladno spreminjati. Takrat čustvena zrelost ni več nekaj, kar si razlagamo, temveč postane del načina, kako živimo, čutimo in se odzivamo na svet okoli sebe.

Aleš Ernst, avtor AEQ pristopa