Darja Hitrec, učiteljica AEQ metode® osnovne stopnje – Učenje

Glavna stran » Domače naloge » Darja Hitrec, učiteljica AEQ metode® osnovne stopnje – Učenje

Učenje je proces pretvorbe informacij v znanje. Ima svoje zakonitosti in zahteva svoj čas. Učinkovitost procesa učenja je odvisna od sposobnosti čutenja in zaznavanja ter od sposobnosti podzavesti, ki sprejema in obdeluje informacije. Med učenjem in gibanjem, zavestjo in telesom je močna povezanost, kajti možgane imajo samo premikajoča bitja. Telo najučinkoviteje urejamo z učenjem, domišljijo in raziskovanjem. Učenje zahteva nekatere pogoje, ki pripomorejo k učinkovitosti.

Zavestna POZORNOST je neločljivi del radovednosti in vodi v učenje. Podzavest lahko spreminjamo samo s spreminjanjem zavesti, ki je pozorna na to, kaj se dogaja v sedanjosti. Vse opaženo ne gre v znanje, saj je v našem življenju vedno manj raznovrstnosti. Hitro imamo dovolj, smo preobremenjeni za izpopolnjevanje in dodatno obdelovanje. Bolj pomembna od kakovosti nam postane količina, potreba in želja, s čimer se raziskovanje in učenje zmanjša.

Pri sebi opažam, da sem z AEQ metodo povečala svojo pozornost v sedanjosti, ker sem umirila svoje telo in um. Mojo razpršenost misli in fokus zavestno krepim preko izvajanja AEQ vaj. Drugače sem začela dojemati učenje, saj boljše razumem celoten proces. Učenje in znanje postaja zame bolj ponotranjeno, saj ga živim in me spremlja skozi dan. Gre za uporabnost in smiselnost, saj naučeno praktično vnašam v spreminjanje vzorcev gibanja in vedenja. Hitro dobivam povratne informacije in vzporedno delam samoanalizo. Spoznavam svoje pritiske, zahteve, hotenja, ki me potiskajo čez meje in mi občasno omejujejo pozornost. Kadar hitim in pustim podzavestnim vzorcem, da prevzamejo vajeti, potem nisem več učinkovita pri obdelavi informacij, čutenju, izvajanju vaj in učenju strank.

Definiranje NAMENA učenja je ključno za njegovo uspešnost. Sama sem kot dekle v času izobraževanja skušala osmisliti pomen učenja, saj sem tako lažje vlagala čas in energijo v učenje smiselnih in nesmiselnih vsebin. Pri izobraževanju AEQ metode in  izvajanju AEQ vaj imam »izluščen« namen, zato sem pripravljena vlagati veliko časa in  energije. Ko učim AEQ vaje določim namen in potem sledim korakom. Vse to se še vedno učim in iščem vedno boljše poti. Določiti pravi namen je zelo pomemben korak na poti do cilja. Ko učim AEQ vaje opazujem strankino razumevanje giba, saj le tako lahko zavestno ureja živčno-mišični sistem, ohranja radovednost in povezuje mišice in um. Sočasno jim razlagam o namenu posameznega giba ter jih vzpodbujam, da opazujejo ter povezujejo svoje občutke in napetosti v telesu.

POENOSTAVITEV pomeni, da lahko razumemo le dogajanje, ki ga lahko dojemamo glede na našo stopnjo senzorno-motoričnega intelektualnega in čustvenega razvoja. Pri AEQ vajah je pomembno izvajanje gibov razumeti in obvladati gibanje. Na začetku je bilo moje gibanje mehanično, z umom, saj mi je to bilo domače in normalno. Z zavedanjem pri izvajanju, s postopnostjo in poenostavitvijo sem gibanje izboljševala in tako učim tudi svoje stranke. Gibe pri učenju poenostavim na osnovno in nato dodajam dele telesa. Včasih se namensko vrnem na osnovno vajo, da stranke lažje povežejo smiselnost in namen. Sama opažam, da se vedno bolj poglobljeno in s potrpežljivostjo lotevam AEQ vaj tako pri izvajanju kot tudi pri učenju. Večjo pozornost dajem vsakemu sestavnemu delu posebej, usmerjam se tudi na vmesne faze izvedbe kompleksnega giba. Občutim, dojemam ter iščem kreativno rešitev skozi proces izvedbe giba in na to opozarjam tudi stranke. Kadar čutim raztegovanje ali nelagodje, se zaustavim, grem z gibom nazaj in skušam najti zase neboleč gib. Mišico skušam preko podaljševanja sprostiti. Še posebej, kadar sem utrujena, je pomembno, da se osredotočam na enostavne gibe in ne prehitevam. Bolj kot razumem kaj se dogaja znotraj mene, lažje vodim stranke.

UPOČASNITEV dogajanja ( 90 – 95%) je bistven pogoj pri učenju, saj le tako lahko dobro diferenciramo podrobnosti in omogočimo učenje. Upočasnjevanje gibanja izboljša sposobnost zavesti, da dojame in usmeri gibanje in dogajanje. To pa poveča sposobnost podzavesti, da sprejeto obdela in integrira. Hitrost obremeni našo pozornost in onemogoči  urejanje finih podrobnosti. AEQ vaje vedno izvajamo dovolj počasi, da ločimo premike mišic, opazimo nered v gibanju in imamo dovolj časa za primerno uporabo znanja ter domišljije za boljšo ureditev naučenega. Primerna upočasnitev pri izvajanju AEQ vaj je bil moj največji izziv že od samega začetka. Zaradi občutka »nisem dovolj« in »zamujam« sem bila zmeraj nagnjena k prehitevanju. Ni mi bila pomembna pot in kvaliteta, temveč končni cilj. Z upočasnjevanjem, ki si ga danes dovolim in se ga zavestno še zmeraj učim, sem lahko vse bolj pozorna na izboljšave skozi izvajanje gibov z majhnimi amplitudami in si na ta način omogočam kreativen proces učenja. Stranke učim primerno upočasnjevati in poenostavit zahtevnost na stopnjo, ki jo obvlada večina. Občasno naredim pauzo v obliki skena in umirjenega zavestnega dihanja.

V telesu imamo OMEJITVE, ki pri učenju novega gibanja omogočajo, da se zares osredotočimo na nove občutke v gibanju. Z učenjem skozi vadbo opazimo, da skladno z večanjem znanja, občutenja in nadzora naš živčno-mišični sistem postopoma gibanje spreminja in usklajuje. Gibanje naj bo redno, radovedno organsko učenje, ki poteka skozi neprestano opazovanje, poskušanje, raziskovanje in učenje na napakah. Informacija nima za nas pomena, dokler je ne dojamemo in uporabljamo. Vaje izvajamo namensko s postavljenimi omejitvami, po korakih. Učitelji gib omejimo v kompleksnosti, da je predvidljiv, običajen in obvladljiv. Učencem dajemo informacije kaj počnejo in kaj čutijo. Opozorimo jih, da raziskovanje razširi občutenje, gibalno svobodo in stopnjo neodvisnosti ter omogoča bolj urejene, učinkovitejše gibe brez premagovanja sebe, truda in trme. Več pozornosti  kot namenimo raziskovanju gibov, več nevronskih povezav ustvarjamo. Tako zmanjšamo entropijo, gibanje postaja bolj urejeno, natančno, učinkovito in kompleksno.

Skozi AEQ pristop je zame osredotočanje v podrobnosti in poglabljanje v to, kar spoznavam, vse večja motivacija. Izziv mi je povezati detajle v smiselno celoto, ko omogočim dojemanju in procesiranju dovolj časa, se celota sama oblikuje. Da nekaj res znam, pomeni, da to tudi razumem in znam uporabiti v praksi. Zato se je potrebno učiti preko omejitev – se učiti po korakih (poenostavljeno, postopno in poglobljeno) ter delati počasne spremembe.

DOMIŠLJIJA omogoča, da staro znanje vidimo iz nove drugačne perspektive. To omogoča, da bolj opazimo, razumemo, imamo več časa, več možnosti, več učenja, izboljševanja, širjenja in osebnostne rasti. Učence vzpodbujamo k raziskovanju znotraj sebe, k uporabi veščin, znanja ter logike gibanja v vsakdanjem življenju.

Sama se težko zares ustavim in si omogočim dolgočasje. Opažam, da kreativnost in domišljija nastopita, ko opustim obveznosti in se umirim. Delo in čas z otroki v naravi aktivira mojo domišljijo in kreativnost. Kreativna skušam biti tudi pri izvajanju AEQ vaj, kolikor mi to dopušča stik s seboj in omejitve mojih podzavestnih vzorcev.

Biti pozoren pomeni tudi omogočiti si dovolj POČITKA, da podzavest v miru predela svoje, da se boljše zavedamo svojih potreb in tudi stanja utrujenosti.

V primarnem okolju nisem imela možnosti za užitek v sproščenosti, saj se je zmeraj pojavila množica odzivov iz podzavesti, ki se je upirala spreminjanju. Ko je telo sproščeno in v odmiku, podzavest iz globin telesa pošilja stare spomine in občutke (dvome, strahove), s katerimi je težko zdržati. S pomočjo zavestnega uma je potrebno narediti pregled med starim in novim in se odločiti, od česa se  želimo posloviti in kaj krepiti. Vsako novo stanje zahteva spremembe in vsaka sprememba je odvisna od nas. Za resnične spremembe se moramo najprej zavedati kako živimo, kako smo in kaj želimo, šele potem se pričnemo učiti novega načina mišljenja, delovanja, izražanja in odnosov. Učenje gibanja je učenje vedenja, čutenja in izražanja čustev v odnosih.

Darja Hitrec, učiteljica AEQ metode® osnovne stopnje

Preberite še:

Ob razmišljanju o tej temi sem se spomnila, kako sem med življenjem v tujini tudi sama doživljanja razlike med zahodnimi in vzhodnimi družbami glede različnih kulturnih pristopov do ženskega telesa, zdravja in družbenih vlog.