V procesu učenja AEQ metode postopoma odpravljamo deformirano uporabo obrambnih mehanizmov.

Neustrezne vzorce delovanja AŽS nadomeščamo z ustreznejšimi vzorci, primerno uporabljamo EAČ – ob akutnem ter dinamičnem delovanje simpatikusa in imamo primerno pogosto ter globoko aktiviran parasimpatikus. Tako s čelnim režnjem vplivamo na telo in na AŽS ter ustvarjamo spremembo potencialne energije v srednjih možganih, kar je potrebno za spremembo strukture in izboljšanje učinkovitosti delovanja AŽS. Zavestno izboljšanje vzorce prestavimo iz zavestne v nezavedno kompetentnost.

Za ohranjanje iluzije potrebujemo energijo in ko iluzija pade, to omogoča dovolj energije in prostora za sintropijo. Ta proces osvobajanja iz ujetosti SMI spremlja bolečina, zato potrebujemo zadostno čustveno zrelost, ki omogoča prenašanje kratkoročne bolečine za doseganje dolgoročne sintropije. Le načelo realnosti nam omogoča, da primerno rešujemo probleme. Dvig čustvene zrelosti je torej nujno potreben za odpravo kronično uporabljenih in nezavednih obrambnih mehanizmov. Ker vsaka obramba zahteva večjo nepropustnost membrane, ob kronični obrambi postane membrana kronično neprepustna in tako ustvari stanje podmornice ali letala.

Travma v otroštvu povzroči določen odziv in razvoj obrambnih mehanizmov. Realno smo v otroštvu nemočni in obrambni mehanizem nam takrat predstavlja »preživetveni » vzorec. Ker je to vtisnjeno na podzavestni ravni, podzavest pa ne »razume« koncepta časa, ostaja ta obrambni mehanizem, kljub temu, da je za nas dolgoročno škodljiv, še vedno prisoten tudi, ko smo odrasli in imamo dejansko moč urediti in spremeniti okolje in odnose.  V odrasli dobi ostajamo še vedno nemočni zaradi SMI.

V procesu učenja AEQ metode zmanjšujemo SMI, postopno spoznamo in začutimo, da nismo več otroci in z zavestno spremembo vedenja stopimo po poti izhoda iz travme. Zavestne spremembe vedenja sčasoma  vodijo tudi v spreminjanje podzavestnih struktur. To lahko opazimo v spremembi sanj. Napredujemo v celostni čustveni zrelosti in nemoč spreminjamo v moč.

Resnica je vedno usklajena s fizikalnimi zakoni. Edino če smo usklajeni z njimi, lahko živimo učinkovito. Delovanje v nasprotju s fizikalnimi zakoni tako vodi v neučinkovitost, ki je značilna za laž.

Če so primerni pogoji (zadosti hrane in energije), telo zaradi akutnega kršenja fizikalnih zakonitosti ter pritiska zakona časa povečuje količino življenjske energije. S tem se ustvarijo pogoji za spremembe kršitev ter ureditev in uskladitev telesa s fizikalnimi zakoni. Težava je v tem, da centralni živčni sistem zaradi SMI ne ve več, kaj je usklajeno s temi zakoni in kaj ne. Pa tudi okolica (sodobna družba) je v neskladju z njimi, zato je vrnitev na pravo pot onemogočena.

Nastanejo kronični presežki energije. Ob njih se veča potreba po neučinkovitem gibanju, saj lahko soma le tako porabi te neizkoriščene presežke, ki toksično vplivajo na telo. S tem si kratkoročno zagotovi povrnitev v normalno energetsko stanje.

Nered in nemoč se iz okolja selita v notranjost. Soma postane znotraj sebe enaka okolju, izenači se pritisk med njo in okoljem. Ko pride do izenačitve, izgine kinetična energija (ni več razlik v potencialih) in ni več zavedanja, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Reakcija je logična posledica neprimerne čustvene zrelosti.

Predvsem v otroštvu okolica vpliva na somo in želi, da spontanost in avtentičnost pogleda na svet z desno možgansko polovico zamenja s pogledom z levo možgansko polovico in tako ohrani povezavo z njo. Soma je dejansko pred izbiro – »si z nami ali proti nam«. Temu se dolgo ne more upirati, saj razlika v pritiskih zahteva primerno močno membrano, primerno krčenje, ki povzroča primerno velike izgube in neprijetne občutke, ki opozarjajo na nevzdržno stanje.

Kronična bolečina nam sporoča, da je nekaj hudo narobe in da tega ne urejamo na učinkovit način.

Klient, ki se prične učiti AEQ ima notranji pritisk usklajen s potrebami in zahtevami okolja ter deluje v nasprotju s fizikalnimi zakoni. Zaradi SMI se ne zaveda, niti ne čuti tega kršenja. Čuti pa posledice, ki jih ne razume. Ni dovolj čustveno učinkovit, da bi razumel sporočila kroničnih stanj in postopoma spreminjal vedenje, usklajeno z zakoni časa, ravnovesja in termodinamike.

Učenje AEQ pristopa povzroča mehčanje membrane, spreminja se notranji pritisk, zato se spremeni oblika in jakost kinetične energije v somi pa tudi med njo in okoljem. Pride do porušenja ravnovesja z okoljem, spremeni se občutenje, ki pa je običajno neprijetno in povzroča odpor do sprememb in AEQja. Zato je zelo pomembna vloga učitelja, ki primerno razlaga dogajanje in izbere primerne vplive na klienta, da bo jasno razumel kaj čuti in zakaj. Zmanjševanje SA in SO bo klient uporabil za spremembo vedenja. Tako bo ob uporabi II. Newtonovega zakona, ki je ključen za spremembo podzavesti in AŽS, življenje pričel premikati v pravo smer. Ustvari si lahko raj na zemlji, lahko uživa v načelu užitka in pri tem ne krši zakona časa in zakona ravnovesja. Postane svobodna in neodvisna oseba.

Ker je človeško telo nastajalo v okolju, ki je moralo biti v skladu s fizikalnimi zakoni, je tudi struktura telesa popolnoma usklajena s temi zakoni. Hkrati pa je človek zaradi pokončne drže in sposobnosti govora razvil neokorteks z ločeno desno in levo poloblo ter mostičkom med njima (corpus callosum). Obstoj velikega kontrasta med poloblama omogoča svobodno voljo in ustvarjanje iluzije, hkrati pa omogoča tudi kronično uporabo obrambnih mehanizmov za kratkoročno preživetje, ki je podlago za kronične težave.

Jasmina Rome, učenka AEQ metode visoke stopnje 3/5