V geštalt terapiji se prav tako kot v AEQ pristopu usmerjamo k prepoznavi in zadovoljevanju naših potreb. Izhajamo iz geštalt cikla, ki je sestavljen iz večih faz (7), preko katerih:
- Faza – senzacija: zaznamo senzacijo, občutek v telesu (npr. kruljenje v želodcu)
- Faza – zavedanje: se zavemo potrebe in jo poimenujemo (lakota – lačen sem)
- Faza – Mobilizacija: se orientiramo v okolico (kje/kako bi lahko zadovoljili svojo potrebo – hladilnik, trgovina)
- Faza – Akcija: pripravimo obrok
- Faza – Kontakt: pojemo obrok in zadovoljimo potrebo
- Faza – Asimilacija: postanek po obroku, vsrkamo vase novo izkušnjo, zavemo se, da smo siti
- Faza – Umik: umerimo se lahko na novo potrebo
Zadovoljevanje potreb/želja poteka preko več faz in pomembno je, da cikel za vsako potrebo izpeljemo do konca. Sicer naša prva potreba ostane nezadovoljena in vpliva na naše nadaljnje zadovoljevanje drugih potreb. Na primer, če ne zadovoljimo potrebe po spanju in lakoti, se pri naslednji potrebi (pisanje članka) ne moremo skoncentrirati in pozornost nam stalno uhaja k prvima potrebama, ki bi ju morali prepoznati preko odzivov v našem živčnem sistemu na podlagi senzornih občutenj v telesu (težke veke, kruljenje v želodcu in pomanjkanje energije v telesu za izvedbo dela).
Učenje AEQ metode bistveno pripomore k izboljšanju stika s svojim telesom: naučimo se pravočasno in jasno prepoznavati občutke v svojem telesu (senzorna veja ŽS) in se na njih preko motorne veje ŽS ustrezno odzivati. S tem poskrbimo, da v telesu stalno vzpostavljamo zadostno stopnjo homeostaze, ki nam omogoča bolj učinkovito urejati svoje potrebe in potrebe v odnosih ter pri delu, ki jih je že tekom enega dneva precej. S pomočjo AEQ metode izboljšujemo sposobnost usmerjanja pozornosti na telesne občutke in potrebe, ki jih lahko definiramo na podlagi le-teh. Nato določimo cilj in se osredotočimo na njihovo zadovoljitev. Na primer pri izvajanju AEQ vaj se ukvarjamo s tem, kako narediti nek gib bolj lahkotno, s kar najmanjšo porabo energije. Pridemo v stik z našimi trenutnimi zmožnostmi, počutjem, morebitnimi bolečinami pri gibu in lahko najdemo najprimernejši način zase, kako priti do cilja. Ugotovimo, kje nam še manjka znanja (zapolnimo informacijski vakuum), kar je še posebej pomembno pri urejanju kroničnih bolečin. Začnemo odkrivati povezave med umom in telesom (zakaj nas boli, kako si povzročamo določeno bolečino z napačnim miselnim vplivom iz podzavesti in posledično neusklajenimi gibi v telesu).
Prenos spoznanega iz AEQ vaj v življenje je izjemen: spoznamo lahko, kako se na primer pri izvedbi nekega mini preprostega nenapornega giba pretirano naprezamo in si govorimo: ‘Gib moram narediti do konca za vsako ceno, čimprej’ in se zavemo, da se tudi v življenju vedemo podobno. Na primer za vsako ceno in na hitro želimo urediti nek problem v odnosu, pri tem pa smo kronično neuspešni in se izčrpujemo. Pozabimo biti pozorni na občutke, čustva, potrebe v svojem telesu in v telesih drugih oseb (pomanjkanje vživljanja – empatije) in ker jih s prehitrim preskokom v akcijo (ki je netaktna, preuranjena) preskočimo, gremo proti cilju na način, ki je neučinkovit (ne privede odnosa v višjo homeostazo). Na koncu se navkljub vlaganju ogromno truda zaradi neučinkovitega zadovoljevanja potrebe v svojem telesu počutimo zmedeno, izčrpano in ne zmoremo preiti v fazo prijetne asimilacije izkušnje, ko bi lahko začutili olajšanje, ponos in energijo za nove izzive, ki bodo sledili kmalu. Sčasoma se lahko po več neuspelih poskusih pojavi faza pasivnega umika, ko preprosto obupamo in se določeni potrebi odrečemo. To pa škoduje našemu zdravju, počutju in zniža nivo življenjske energije, privede lahko v depresivnost in tesnobnost.
Glede na to je pomembno, da pri zadovoljevanju svojih potreb stalno uporabljamo tudi svojo zavestno pozornost (ki jo ojačujemo z AEQ dihalnimi protokoli), s pomočjo katere smo vedno bolj zmožni ustrezne refleksije celotne situacije (dolgoročni pogled z desno možgansko polovico). S svojo zavestno pozornostjo lahko edino urejamo entropijo, ki smo jo začutili, opazili pri naslovitvi svojega dejanskega stanja (preko AEQ telesnih vaj). Bolečina ima podobno funkcijo kot lakota – začutimo namreč močno potrebo po odpravi bolečine. Kadar to potrebo spregledamo ali se ji ne posvetimo zadostno, nas lahko na dnevni bazi ovira pri izvedbi vseh ostalih dejanj. Kadar vestno delamo AEQ vaje, je nemogoče, da bi bolečino spregledali, saj nas skozi izvedbo vaje(začasno) ta del telesa lahko boli še bolj, kot pred vajo, saj smo z vso pozornostjo usmerjeni na občutke v telesu pri gibu. Lahko bi rekli, da smo s pomočjo AEQ vaj prisiljeni začeti urejati svoje kronične bolečine in vzorce. Če jih ne urejamo, preprosto AEQ vaj na neki točki ne bomo več želeli delati, postale bodo preveč moteče za nas. Kar pa nas bo ponovno privedlo v cikel kroničnega ponavljanja starih vzorcev in neučinkovitega zadovoljevanja svojih potreb in naše življenje se bo v skladu z zakonom časa odvijalo v smer entropije, namesto v smer sintropije.
Andreja Modrin Švab, učiteljica AEQ metode®, AEQ dihanja® in AEQ odnosov® osnovne stopnje
Vmesni povzetki po: Učbenik za učitelja AEQ metode 1.stopnje, avtorja Aleš Ernst in Vesna Cijan
