Mnenje o seminarju za učitelja AEQ odnosov 1. stopnje, Timotej Ferjan

Tokratni seminar je bil zame osebno najtežji, ker je name tudi najbolj močno pritisnil. Kljub prepričanju, da je danes iluzij precej manj kot jih je bilo v preteklosti je seminar izpostavil in na plano potisnil veliko potlačenega ter mi tako dokazal, da je pred menoj še dolga pot.

Spoznal sem, da nič ne gre čez noč, ter da spremembe terjajo svoj čas, predvsem pa zahtevajo dejanja, ki so drugačna od tistih v preteklosti. Izvajanje AEQ vaj ter s tem nižanje SMA in spreminjanje lastne notranjosti in bolj jasnega dojemanja kaj se dogaja znotraj in zunaj mene, je povzročilo, da sem se v zadnjem letu začel vedno bolj zavedati realnosti. Strah pred drugačnimi dejanji in rezultati kot v preteklosti pa je povzročil, da je bilo sprememb premalo.

Na tak način sem spreminjal samo svojo notranjost, okolje in odnosi pa so bili še vedno bolj ali manj isti. Z enako akcijo, sem pričakoval drugačno reakcijo, kar je nemogoče. Z začasnimi premiki v bolj želeno smer, sem dolgoročno še vedno vzdrževal kronično toksičnost in nefunkcionalnost odnosov v ožjem okolju. Enak zunanji pritisk, ki ga ni bilo več moč zanikati in pa na drugi strani nezmožnost urejanja stanja okoli mene, sta povzročala vedno večji notranji pritisk v meni, začasno »rešitev« pa sem potem našel v umiku od vsega povezanega z AEQ metodo. S tem sem se spet potopil v iluzijo s »pomočjo« katere sem se kratkoročno počutil bolje. Telo pa mi je začelo kazati sliko, ki je bila precej drugačna tisti, ki sem jo želel videti.

Prvi dve veji AEQ-ja (AEQ metoda in AEQ dihanje) sta mi ponudili orodja s katerimi sem lažje občutil svoje notranje neravnovesje in odnos do svojega telesa. AEQ odnosi pa so nadgradili do sedaj pridobljeno znanje in razumevanje kako odnosi okoli nas vplivajo na naše notranje stanje. Urejanje odnosov je področje katerega se običajno najbolj izogibamo. Čakamo in upamo, da se bo rešilo samo od sebe, ali pa trpimo dokler res ne postane nevzdržno. Takrat je lahko že pozno, včasih tudi prepozno. Če akutnega problema nismo sposobni rešiti, si običajno ustvarimo svojo različico videnja situacije, potlačimo občutke in se zaradi tega navidezno počutimo bolje. Odpuščanje, sprejemanje situacije take kot je, umetno iskanje pozitivnih afirmacij v kupu nesnage ne pripomore k temu, da se razreši vzrok za nefunkcionalnosti okoli nas. Na tak način samo razvijemo selektivni vid situacij, ki nas obkrožajo problem pa iz akutnega prestavimo v kronični.

Če želimo iti naprej, moramo tisto nekaj ali nekoga pustiti za seboj. Drugače nas vzdrževanje iluzije in s tem nemoči vedno bolj uničuje ter izčrpava. Ker imamo ogromno orodij s katerimi se lahko zamotimo in odmaknemo stran od neprijetne realnosti, lahko začasno bežimo kar nekaj časa. Ne moremo pa zbežati. Odlog plačila preteklih slabih odločitev se kratkoročno zdi super ideja, kasneje pa sta bolečina in padec na trdna realna tla še toliko bolj neprijetna.

Dvigovanje celostne čustvene zrelosti in postopno opuščanje trdovratnega oklepanja škodljivih starih navad, vzorcev in funkcije, ki je bila dovolj dobra za preživetje do danes, je zahteven in dolgotrajen proces. Napredek ni linearen, prihaja v valovih. Dolgoročna ohranitev celostne spremembe na nivojih zavest-telo-podzavest pa ni mogoča brez ureditve stanj in odnosov v naši okolici.

Ob jasnejšem razumevanju svoje preteklosti, danes z zavestnim vplivom počasi spreminjam sedanjost, da bom lahko v prihodnosti manjkrat nemočen. Kljub trenutno močni bolečini in še vedno precejšnjemu odporu do sprememb imam več upanja v drugačno, boljšo prihodnost.

Timotej Ferjan, Učitelj AEQ metode 1. stopnje, učitelj AEQ odnosov 1.stopnje 

Preberite še: