Pozdravljeni!

Ko se je končal program za dviganje čustvene zrelosti, sem se vpisala v program za izboljšanje partnerskega odnosa, ki trenutno poteka, zato moje mnenje ni le odraz prvega programa, v katerem sem sodelovala.

Hvaležna sem za sodelovanje v programu, saj mi vaše razlage delovanja telesa širijo oziroma poglabljajo razumevanje telesa, odnosov ter življenja samega, a tudi podirajo moja dosedanja prepričanja in pogled na svet. Je malo kaotično. Pomagala mi je razlaga zakonov, ki veljajo za telo, in so mi razblinila moj nejasen pravljičen pogled na življenje. Še vedno niham med dvema skrajnostima, saj se mi te razlage zdijo natančne, da stojijo in da jim lahko verjamem, po drugi strani pa se v meni dvga skepsa, ali res lahko vse razložimo na aeq način. Zelo pomembno mi je bilo tudi, da sem sproti dobivala odgovore na svoja vprašanja, saj sem se na ta način čutila slišano in toliko pomembno, da ste odgovorili na moje konkretno vprašanje. Ob tem sem občudovala vašo potrežljivost, ker ste z odgovori na vprašanja ponavljali udeležencem eno in isto, a na različne načine za njihov primer, ter pogosto čutila jezo nad direktnostjo ter vašo prepičanostjo razlage različnih problemov. Skozi vaje in dihanje sem spoznavala različne presenetljive odzive svojega telesa in jih nato skozi razlage ter opazovanja poskušala razumet.

V času trajanja programa sem imela več simboličnih sanj, ki sem se jih zjutraj spomnila, in so mi potrdila moje uvide, ki sem jih dobivala preko dneva. Na uvodnem predavanju ste nam povedali, da bomo sporočila zaradi nižanja senzorne amnezije lahko dobivali tudi skozi sanje, pa sem si takrat mislila, da zame to že ne bo veljalo, saj sanje vedno pozabim. Ko se začela sanjat in sem se sanj zjutraj spomnila, se mi je močno dvignilo zaupanje v vašo metodo.

Največ imam opravka z močnimi občutki zapuščenostti, izrabljenosti, samosti, nezaupanja ter lastne nevrednosti. Ponovno sem se spomnila mnogih dogodkov iz otroštva, ko sem bila zapuščena, kako sem gradila zid, da bi se počutila varno, kako sem postajala ena oseba zunaj in druga znotraj, kako sem višala mišično napetost, da ne bi čutila grozne bolečine. Kronološko sem si zapisla vse dogodke, ki sem se jih spomnila do sedaj in so vplivali na to močno notranje občutje. Hkrati sem dojela, kako so bile vse nadaljne izbire v mojem življenju povezane s tem občutkom in da sem jih vedno znova s svojimi izbirami oživljala ter jih potrjevala. Boleče mi je bilo spoznanje, da sem hkrati na razlčnih nivojih zapuščala in izrabljala tudi jaz.

V program sem se vključila zaradi kroničnih bolečin v predelu križa in medenice. Bolečine so še vedno prisotne, jedro bolečin ostaja v medenici, a se nelagodje seli tudi po celem telesu, vedno malo drugače. Več sprememb pa opazim zunaj v okolju, v družini, v odnosih. Mož večkrat omenja, kako občuti posamezne dele telesa, pa ni sodeloval v programu. Hčerka je postala precej bolj odprta in zaupljiva do mene; vzpostavljajo se nove drugačne povezave med možem hčerko in sinovoma, otroci raje pridejo domov in ostajajo doma, razvija se drugačno bolj sproščeno vzdušje v družini.

Skozi program se začutila oziroma čutim več sočutja do svojega telesa, sočutje do mene kot male deklice, ki je zamrznila samo sebe že zelo zgodaj, da bi preživela in ohranila povezanost s starši, tudi sočutje do moža in najinih otrok. Ker že opazujem prve spremembe v družinski dinamiki, od kar se ukvarjam z aeg (pogosto pa še dvomim v to povezavo), sem se kljub nizkim dohodkom vpisala v naslednji program, ker je to moja investicija v boljšo prihodnost. Najbolj me motivira želja, da bi najini otroci živeli osvobojeni težke dediščine, notranjega suženjstva, da bi živeli polno in svobodno.

Hvala!

Lep pozdrav, Romana