Učenje in izvajanje AEQ vaj je usmerjeno predvsem v izboljšanje interocepcije, kar občutno spremeni sposobnost udeleženca zaznavati in sprejeti prej potlačene občutke iz telesa ter se ukvarjati s posledicami manjše kronične zakrčenosti in večje spontanosti.

Spoprijeti se je treba z dejstvom, da smo pod oklep kronične zakrčenosti pospravili negativne občutke stanja in spomine ter s tem izgubili del spontanosti, kar pomeni, da bodo posledice večje sproščenosti pri vrnitvi spontanosti najprej neprijetne in boleče. Šele ko ta stanja uredimo in si priznamo, da jih imamo v sebi, si lahko začnemo prizadevati za večjo povezanost v sebi ter s tem zmanjšujemo omejenost interocepcije in tudi propriocepcije.

Naj za jasnejše razumevanje napisanega citiram spoznanje udeleženke 30 dnevnega programa: »S pomočjo AEQ metode po mojem mnenju res greš v jedro težave in jo skušaš razumeti z vidika njene funkcije. Dejstvo, da je AEQ metoda tako zelo telesna, fizična, konkretna, mislim, da me je to premaknilo. Kako bi si lahko ob tako jasnem telesnem odzivu oziroma neodzivu sploh še zatiskala oči?«

Ljudje smo morali postati zelo dobri v opazovanju sveta in dogajanja okoli sebe, saj drugače ne bi zmogli slediti tempu življenja, ki ga sodobni svet omogoča in tudi zahteva, ter primerno slabši v opazovanju samih sebe, saj imamo omejeno količino časa in pozornosti, tako zunanje kot notranje telesne pozornosti.