Po končanem drugem programu se šele dobro zavedam, kje imam dejansko težave, kako močno so zakoreninjene in kako težko spreminjam podzavest. Potrebovala sem mesec dni, da sem odpravila to živčnost, tresenje in slabosti, da sem sploh ozavestila, da je to problem, ki ga imam v podzavesti notri in kaj vse moram narediti in da mi ne bo zmanjkalo časa za vse. Še težje mi je bilo to ugotoviti in sprejeti, da je ta vzorec v podzavesti iz otroštva, ker sem se mogla doma vedno boriti, da so me videli in pohvalili. Če so sploh me kdaj in da večinoma nisem bila nič vredna. Z vsem tem so se mi začele odpirati travme in grozni spomini, ki jih ni malo in so me pahnili v žalost in anksioznost.

Vsakodnevna rutina večernega učenja na programu, dovolj pozorno izvajanje vaj in predvsem močna volja, da spremenim vse to, je iz dneva v dan odpirala nove plasti mene. Začenjala sem se zavedati, da se že dolgo sploh nisem slišala. Začela sem se zavedati, da živim najprej zase, ker sem dolga leta bila suženj drugih in sama za vse. Trudila sem se preživeti in ne živeti. Ko sem se sprostila, če sem se sploh sprostila, sem imela grozne misli, da bo kaj narobe, da to ni v redu.

To spoznanje te spet vrže nazaj, kakor iluzija podzavesti, da je to narobe, z vztrajnostjo greš preko tega in začenjaš staro luščiti stran.

Vsak dan se trudim, da se ustavim, naredim 5 vdihov in izdihov, začutim sebe, se sprostim in grem z več energije in umirjenosti naprej.

Zdaj sem bolj mirna, če nastanejo težave, jih drugače sprejmem, z otroki drugače postopam, odnose počasi spreminjam. Zdi se, da počasi bolje spoznavam zakon časa. Počasi se zavedam, kdo je ta Saša in kdo je bila prej. Vem, pot je še dolga in da bo še marsikaj treba urediti.

To je moj delček sestavljanke, ki bo enkrat sestavil celoto.

Se veselim začetka naslednjega programa, ki bo dal še en košček k celoti.

Hvala, hvala, hvala

Saša Sipic, udeleženka 30-dnevnega programa AEQ dihanja