Spoštovani,

predvsem se vam zahvaljujem za izvedbo vašega programa in možnosti sodelovanja v njemu.

Naj povem, da sem na začetku programa bila nekoliko skeptična do samega programa, čeprav nisem vedela kaj pričakovati.

Verjetno me je bilo strah, kaj bom izvedela o sami sebi in še bolj odziva na spoznajo.

Moram priznati, da je točno tako tudi bilo.

Prvi teden izvedbe vaj in koncentriranega poslušanja predavanja predavatelja g. Aleša Ernsta nisem seveda čutila ničesar, nobenih spoznaj, ugotovitev, sprememb…

Nato se mi je v naslednjem, torej drugemu tednu programa ob izvajanju vaje dviga desne rame in vaje dviga obeh ram začutila močno slabost in mi je šlo gre na bruhanje.

Ko sem se zvečer ulegla v posteljo se mi je tako močno vrtelo in postalo slabo, me sililo na bruhanje, da sem ustala in komaj prišla do kopalnice… vendar nisem bruhala.

Slabo počutje in večji napor pri izvajanju vaj (saj nisem mogla ležat zaradi slabosti), me ni ustavilo, da bi prenehala z izvajanjem programa in vaj, ker sem se zavedala, da sem prebudila nekaj globoko potlačenega v sebi in sem temu želela priti do dna. Zavedala sem se, da se moja podzavest upira resnici in me poskuša ustaviti (“zaščititi”).

Ugotovila sem s časom, da je v meni ogromno potlačene jeze, ker mi od otroštva naprej ni bilo dovoljeno povedati svoje mnenje, izražati kakršna koli čustva, saj sem za svojo okolico bila samo nekdo, ki je mogel delati to kar so mi ukazali in pričakovali poslušnost. Seveda me je to jezilo, ker sem čustva imela, želela sem spregovoriti, vendar je strah od posledic bil močnejši od mene.

Zahvaljujoč programu dvig čustvene zrelosti, sem ugotovila, kje tičijo določene težave in jih začela urejati.

Lahko rečem, da sem po tej izkušnji veliko bolj pozorna na svoje telo, na svoja čustva in odkrivam, zakaj se v določenih situacijah odzivam, kot se odzivam.

Hvaležna sem vam za vse informacije ki ste nam jih predali in lahko rečem, da bom še naprej vztrajala in nadaljevala pot dviga čustvene zrelosti.

S spoštovanjem,

Tanja Galić