Potrošniška družba nam omogoča širino samoizražanja, ki v preteklosti ni bila mogoča; imamo možnost ogromne izbire oblačil, naprav, hrane in dobrin. Oblačimo se po svojem okusu in potrebi, enako opremljamo svoje domove. Vrste in število dejavnosti, ki so nam na voljo je na videz neskončna. Načini komunikacije in vzpostavitve stikov so skoraj neverjetni, saj imamo cel svet na dlani. Možnosti spoznati druge osebe izbirati med prihodnjimi partnerji in z izbiranjem prihodnosti nam jemljejo dih. Možnost, da na hitro ustvarimo življenjsko pot, ki je v kontrastu s potjo naših staršev, je resnična za veliko večino ljudi ki imajo za to motiv in voljo. Družba in industrija nas vsakodnevno opominjata in spodbujata, da lahko in moramo živeti drugače od staršev, To povzroči veliko porabo energije in dobrin ter omogoča proizvodnjo in rast porabe.
Na prvi pogled krasno stanje, kjer žanjemo to, kar so naši predniki s svojim žrtvovanjem in odpovedovanjem ter bojem z naravo in trpljenjem, ki ga je ta boj povzročal motiv za razvoj družbe in tehnologije. Ostal je pa nerešen problem omejenega časa in pozornosti. Na tem področju nismo dosegli napredka, kar povzroča vedno večjo potrebo po ožanju fokusa in nerealnem odnosu do časa. Vse to vodi v kratkovidnost in nezmožnost videti, kako naš odnos do drevesa vpliva na celoten gozd našega življenja. V obilici možnosti, zahtev in potreb se je kot šibek člen, tisti ta počasen in nezmožen slediti razvoju razkrilo naše telo in podzavestni del živčnega sistema.
Razvit v milijonih let evolucije, ki ima veliko počasnejši tempo razvoja ne zmore slediti vsem spremembam in obilici dražljajev in potreb po vplivih na okolico, ki so potrebni, da bi danes lahko plavali s tokom ali bili celo korak pred njim. Tako ni čudo, da se je senzorno motorna amnezija dramatično povečala in da je stopnja povprečne odtujenosti zavesti od telesa danes na ravni vojaka po končani vojni, kjer je moral otopiti telesne odzive na grozo okoli njega.
To stanje nam onemogoča da bi znali in hoteli uporabiti sodobno tehnologijo in materijale za postavitev in ohranitev mirnega doma, v katerem bi lahko našli svoj mir in bili z družino, ki ji zaupamo, razumemo in spoštujemo. Z vsem, kar se mora kupiti in vsem kar se mora postoriti v sodobnem domu, pričenja ta izgubljati svoj namen, ki je zatočišče pred svetom ter oaza miru in zaupanja.
Ta sprememba kot posledica razvoja je še posebej škodovala ženskam, saj jih je postavila v okolje in jim dala možnost, da so materinsko vlogo lahko dopolnjevale ali pa morale dopolnjevati z vlogo delavke ter podjetnice. Prav to jim je namreč vedno bolj dvigovalo pritisk v trebušni votlini, po drugi strani pa sposobnost parasimpatičnosti spuščalo vedno nižje. Čeprav je bil glavni motiv razvoja, ki so ga največkrat dosegali moški, ravno ta, da bi razbremenili ženske in jim omogočili enakopravnost z njimi. Največ izumov tehnologije, ki je ženskam olajšala delo, je bilo na začetku razvoja posledica empatije moškega do ženske, s katero je bil v zvezi in ji je želel olajšati življenje. Sčasoma so podjetja ugotovila, da se lahko z olajševanjem življenja ženskam dobro zasluži, hkrati pa sta prva in druga svetovna vojna ustvarili potrebo po tem, da ženske opravljajo dela, ki so bila prej namenjena zgolj moškim. Tako so države ugotovile, da lahko dvignejo odstotek zaposlenih odraslih državljanov in s tem znižajo višino plače moškim, saj gospodinjstva ne bodo več odvisna zgolj od njihovega prihodka.
Otroku tak dom ne zmore ponuditi dovolj dobre varnosti, kakor bi mu jo moralo nuditi varno materino naročje, saj je zaradi preobremenjenosti in temu primerne visoke notranje napetosti v tem naročju zelo malo miru. Otrok tako mora sprejeti novo definicijo kaj je mir in mirnost, saj več nima kje in kdaj čutiti umirjeno mater, ki je v parasimatičnem stanju, da bi tako lahko to stanje prenesel tudi v svoj avtonomni živčni sistem . In to ima jasno vse večje posledice na oblikovanje otrokove osebnosti in karakterja in onemogoča razvoj čustvene zrelosti, ki bi mu omogočala primeren razvoj in spoštovanje notranjih občutkov, vesti in sposobnosti da bi bil sproščen.
Ženska je pa ključna za prenos čustven zrelosti iz starša na otroka in zato je sprememba njene vloge in stanja ustvarila močno razliko med kompleksnostjo življenja in ravnjo čustvene zrelosti ljudi, ki ga živijo.
Primaren namen razvoja šole za čustveno zrelost je omogočiti pridobivanje znanja in veščin potrebnih, da možnosti, ki jih omogoča sodoben čas uporabimo za dvig čustvene zrelosti in tako vplivamo glaven vzrok kroničnih težav sedanjega časa.
