Sodelovala sem na 30-dnevnem AEQ programu za partnerske odnose. Vsak dan sem ob 20. uri preko zoom povezave poslušala razlago Aleša Ernsta in po njegovih navodilih delala vaje, enkrat za sproščanje in čutenje telesa, drugič za dojemanje časa.
Oboje, tako razlaga kot vaje, so name imele močan učinek. Aleš je razlagal, kako naj bi partnerski odnosi izgledali in da naj bi bili z leti boljši in ne slabši. Govoril je o vlogi ženske in moškega v partnerskem odnosu, o zaupanju in spoštovanju, v čem je žensko telo drugačno od moškega in kakšna je funkcija enega in drugega. Govoril je o povišanem pritisku v trebušni votlini, ki je posledica današnjega hitrega načina življenja, ki še posebej negativno vpliva na žensko in da je zanjo zelo pomembno, da je več časa v parasimpatičnem načinu delovanja. Govoril je tudi o pomešanih starševskih in partnerskih odnosih, ki imajo posebej velik vpliv na razvoj otroka in kasneje na njegovo odraslo življenje. Spoznavali smo različna čustva in naše odzive na njih ter ugotavljali, katera so nam domača in katera ne, s katerimi znamo ravnati in s katerimi ne. Z odgovori na vprašanja nam je širil obzorje in kazal pot, ki nas lahko popelje v boljšo prihodnost. Da je to pot čustvene zrelosti, ki jo mora imeti odrasla oseba, če želi več problemov rešiti kot ustvariti. Pri tem smo spoznavali kompleksnost naše some, kjer ima podzavest s tradicijo veliko moč nad našim vedenjem, da pa jo lahko z zavestjo in občutki iz telesa postopoma spremenimo in si na ta način ustvarimo lažje/boljše življenje, z manj bolečinami in z bolj pristnimi odnosi.
Program je bil zahteven, ne samo po vsakodnevni prisotnosti temveč tudi po vsebini, saj se mi je vse, kar sem slišala zvečer, naslednji dan kotalilo po možganih. Da je tisto, o čemer govori, še kako res, čeprav včasih dvomim, da je v današnjem času še mogoče. Stvari postavlja na neko novo mesto, ki bi si ga v preteklosti želela, pa se mi je zdelo, da ni možno.
Ljubosumje ob njegovi razlagi razumem drugače, tudi zavist, usmiljenje in sočutje so sedaj bolj jasni in razmejeni. Videla/spoznala sem tudi, kako lahko jaz spremenim in pripomorem k drugačnemu partnerskemu odnosu s tem, da dam/naredim prostor partnerju, za katerega želim, da ga zapolni s svojim vedenjem in tako bolj zaživiva v ravnovesju ženske in moške energije.
Vaje so mi bile všeč. Preproste in enostavne (na trenutke tudi zahtevne), pa vendar tako pripovedne. Koliko sporočil lahko človek dobi iz telesa, če mu nameni čas in pozornost. In ko se enkrat zaveš, kako pomembna so ta sporočila, jih tudi v vsakdanjem življenju težko spregledaš. Tako tudi jaz nisem mogla spregledati zehanja pri zadrževanju polnega vdiha, pa težkih nog in zamašenega nosu pri 3. dihalnem modulu, pa bolečin v levem kolenu, ko sem poslušala razlago o materi, ki je imela nadzor nad očetom in napetih notranjih stegenskih mišic pri vaji trajekt. Da o tem, kako sem skozi štetje nedoločeno izražala premnoga čustva (moč, aroganco, strast, usmiljenje, samozavest, zadoščenje) niti ne govorim.
Program je bil bogat in globok. Stopnjeval se je od začetnega uvodnega predavanja pa vse do zadnje ure, ko nam je Aleš položil na srce, da same vaje ne bodo rešile naših težav, da moramo v akcijo, saj šele skozi drugačna dejanja spreminjamo svoje podzavestne vzorce, ki sčasoma omogočijo spremembo na bolje. To pa zahteva nekaj (beri veliko) našega časa, pozornosti in energije. A če to pomeni biti bolj svoj, avtentičen in pristen, z večjo čustveno zrelostjo, z več raznovrstnimi in boljšimi odnosi, z manj bolečin in kroničnih težav, potem je nekaj mesecev (ali let) učenja »majhna žrtev«.
Hvala Alešu za dragoceno znanje in razlage. Njegovi odgovori in pojasnila so podana na topel in pomirjujoč način. Z mojih oči odstira zarosenost, z mojih možganov razpihuje meglo. Četudi me včasih strese in zaboli, vem, da je to resnica, ki jo moram slišati.
Petra Košmrlj