Glavni pristop AEQ metode, ki prinese rezultate in učinkovite spremembe, je v somatskem pristopu. Ta združuje in povezuje vpliv funkcije na spremembo strukture in osebi pomaga odkriti in razumeti, zakaj je zaradi določene funkcije, ki ni smela biti izvršena, izražena in uporabljena na način, za katerega je namenjena, to vplivalo na spremembo strukture telesa oz. delov, kot so hrbtenica, noge, kolena, prsni koš, medenico, organe.

Z AEQ vajami lažje opazimo razliko, ki se skriva za SMA, ki loči zavest od podzavesti in hkrati z razlago AEQ metode omogoča spoznanje, kaj je težavo povzročilo. Tak pristop se  zdi , da kot po čudežu spremeni mišično zakrčenost in trdoto, saj se določen podzavestni vzorec , ki je bil kronično prisoten prične pred našimi očmi spreminjati skozi učenje  zavestnega načina izvajanja gibov med AEQ vajo.

Za ohranitev spremembe pa oseba potrebuje pravilen način, da dojame razlago, ki jo učitelj metode skozi izobraževanje nudi osebi. Skozi več stopenj AEQ metode učitelj z znanjem omogoča spremembo nevromuskulatornega sistema.

Kako preveriti doseženo stabilnost  take spremembe?

Izkaže se, da ne zadošča samo naučen in večji nadzor med izvajanjem vaj v ležečem položaju in je zato potrebno osebo učiti tudi v sedečem, stoječem položaju in med gibanjem, v mižečem stanju, da dosežemo stabilen način med gibanjem osebe.

Lahko se zgodi, da je sprememba zelo hitra, a težava na primer pri skoliozi, ki povzroči nagnjenost v stran ostaja. To oseba tudi vidi v ogledalu a njen center nadzora popači občutek iz membrane. Tako oseba dobi iluzijo o njeni pokončni drži in kompenzaciji, za dosego take iluzorne simetrije, kljub dejanski nesimetriji. Čeprav smo jo učili, kako prekomerno napete mišice sprostiti, oseba ob povečanem stresu, ko ni pozorna in zavestno ne kontrolira drže telesa, vključi avtopilota in se vrača v star vzorec drže.

Uporabimo tehniko z zaprtimi očmi, ko se mora oseba zanašati le na proprioceptivno zaznavanje , ter jo prosimo, da se nagne v stran, ki je bolj zakrčena in nato vrne v pokončen položaj in to izvaja v stoječem položaju. Ker je sistem zaradi stanja pod večjim stresom kot pri ležečem položaju, se oseba vrne še vedno v nagnjeno pozicijo in ne v poravnavo.

To potrjuje, da je samo zmanjšanje nepotrebne mišične napetosti le prvi korak, ki pa potrebuje še pravi dosežek za ohranitev naučenega v stanju stresa in med obremenitvijo. Za ta drugi korak potrebujemo opazovanje v ogledalu. Oseba, ki se bo tako videla ob vrnitvi iz nagnjenosti v stran v pokončen položaj, da je še vedno nagnjena v stran, dobi navodilo naj z zaprtimi očmi ponovno poravna držo. Videno stanje v ogledalu osebi omogoči, da se zaveda opaženega in je njen notranji občutek o poravnanosti sedaj drugačen. Zopet naj se poravna z zaprtimi očmi in to zopet preveri v ogledalu ter postopek ponovi do dosega poravnane pozicije. V tednu dni lahko z tako vajo doseže lep napredek. Sprememba bo postala trajna, ko oseba ne bo več pozorna na izvedbo.

Pri lordozi pomoč z ogledalom ni praktična, zato si pomagamo z učenjem zavedanja sedenja. A tudi tukaj težava pretirane ukrivljenosti ledvenega dela hrbtenice ostaja v stoječem položaju. Prenapete ledvene mišice in trebuha skušamo pri osebi sprostiti a zravnana drža daje občutek nagnjenosti naprej, saj gre za nasprotje med zavestno izvedbo in podzavestnim občutkom, ki ni še prilagojen na novo stanje v nevromuskulatornem sistemu.

Lahko tudi osebo vodimo v  izvedbo pretirane ukrivljenosti ledvenega dela, ki naj bo neboleča in nato v podaljšanje mišic ledvenega dela, da dobi nov občutek, kaj dela preveč močno in kako to nadzorovano, zavestno spremeniti.

Primer paralize kaže, da ni dovolj trajno zmanjšati SMA, da bi oseba lahko funkcionirala normalno in ne več zanjo običajno, kot je bilo to 50 let njenega življenja. Oseba potrebuje veliko pojasnjevanja čustev, življenjskih ciljev, podoživljanja življenja od začetka pojava težav  do danes, da lahko doseže stabilno somo.

Uvajanje sprememb v način življenja in novo razpoloženje, čustva, razmišljanje, delovanje mišic so potrebne za resnično integracijo osebe, da lahko  le tako radikalno spremeni življenje.

Pojav mišično skeletnih težav je možen tudi brez nevromuskulatornih vzrokov znotraj membrane, saj je lahko vzrok nekaj od zunaj, kar povzroča bolečine in  učitelj lahko pomaga najti vzroke, ki jih opazi ali ugotovi v razgovoru.

Zadnja stopnja učenja AEQ šolanja je učenje veščin za izdelavo programa usposabljanja glede drže, gibov, ritma z namenom, da se izboljša sama veščina pri izvajanju v športu, glasbi,…

Velika področja zakrčenosti in obrambne drže se pojavi pri nevroloških stanjih po možganski kapi, nesreči, paralizi. Razumevanje pomena izgube veščin je pri AEQ metodi bistven ter osebi pokazati načine vadbe za dvig noge, krčenje kolena , premikanje medenice pri hoji.

Učitelj naj izbere opcije za učenje za dosego trajnostne spremembe, stranki preda znanje in zavedanje ter vaje za krepitev nevromuskulatornih vzorcev. Naj bo odgovoren do sebe in drugih, vzdržuje samo urejenost in sintropijo.

Pomen rednih , dnevnih vaj AEQ z preprostimi, nežnimi in radovednimi gibi za krepitev motorike in razumevanja pomena načina izvajanja za trajne spremembe in vpliv mišljenja nanje naj bo vodilo.

Vesna Tomšič, Učenka AEQ metode® 3. stopnje 1/6