Mnenje o AEQ odnosih 1, Lidija Jakljevič

Mnenje in izkušnja o vplivu seminarja AEQ odnosi 1. stopnje na razumevanje partnerskega odnosa in kratkoročni vpliv spoznanega na partnerski odnos

Ljudje nenehno ustvarjamo odnose. Najprej zgradimo odnos s sabo, nato z najbližjimi; starši, sorojenci, starimi starši, širšo družino in kasneje še s prijatelji, sošolci, učitelji, partnerji, otroki, sodelavci, različnimi ljudmi, ki jih spoznavamo v toku življenja. Vsak pomembnejši odnos ima vpliv na našo somo in pusti določene izkušnje, posledice.

Kaj pa je to odnos, kako vemo, ali imamo z nekom dober ali slab odnos, globok ali površinski?

Ta in podobna vprašanja so se mi začela postavljati vedno pogosteje. Ugotovila sem, da po nekih mojih merilih, nimam odnosov takšnih, kot bi si jih želela, zato sem se veselila seminarja Odnosi 1, da bolje spoznam to področje.

Na seminarju je moje razumevanje odnosov dobilo povsem nove dimenzije. Zgraditi dober odnos najprej sam s sabo, je temelj vseh drugih odnosov. Ooo kje sem na tem področju … Ja, gradim ta odnos že nekaj časa, a koliko prostora je še za izboljšave, koliko SMA, SMO me še loči od dobrega, povezanega odnosa s sabo, nato še z drugimi. To spoznanje mi je ponudilo veliko uvidov, kje sem, kakšni so moji odnosi v zdajšnji družini, za katere sem menila, da so, na podlagi prejšnjih šolanj v AEQ metodi, že kar solidni. Ja, veliko smo že uredili, a imamo še kar nekaj. Grenko spoznanje mi je bil odnos s sinom. Kako nehote in nevede zlorabljam lastnega otroka v dobri veri, da mu bo lepo in da bo srečen otrok, odrasel. Zahtevno je bilo slišati ta dejstva, še težje poglobiti in razumeti, nisem jih več mogla zanikati. Določena njegova vedenja sem dojemala kot lepo vzgojenega otroka, kulturnega, prijaznega, dobrega, nepokvarjenega … kot njegove vrline nakar se je izza te iluzije pokazala zloraba.

On ni takšen, ker si to želi, ker se izraža spontano, igrivo, avtentično, ampak je takšen, kot jaz želim, da je … v takšnega sem ga jaz zdresirala … bolje rečeno zlomila, ranila ali na kratko zlorabila, da bo všečen zame in za druge, ne zase … grozno … še vedno nekako ne bi želela verjeti, da je moj otrok, za katerega bi dala vse na svetu, odraščal v tako toksičnem okolju, katerega osnova sem bila jaz in partner, ker nisva znala ustvariti kakovostnega partnerskega odnosa. Nisva se imela kje tega učiti, saj so najini starši, stari starši … imeli le površinske odnose, če bi se temu z novimi spoznanji lahko sploh reklo odnos, prej preračunljivost in potrebujem te, ti meni to, jaz tebi to, rekla bi, da je to bila skupnost z nekimi kdaj pa kdaj skupnimi interesi, cilji, nenehno bežanje stran od družine, veliko nekih vsakdanjih, neodložljivih obveznosti, dela … pred težavami so bežali stran, ne pa jih pravočasno in primerno urejali, kasneje pa so nanje ‘pozabili’ in šli naprej po starem, kot da se ni nič zgodilo. Pa se res ni???

Seveda se je, vsak dan sta bila bolj odtujena, saj nista urejala neskladja, ampak ga samo odlagali na stran (na otroke), in bežali pred njim. Sedaj, ko pogledam te odnose, se vprašam, kaj imajo/so imeli ti ljudje skupnega, samo najedanje, bežanje, kujanje, razočaranje … zakaj vztrajajo v neki zvezi, to je pravo mučenje in ustvarjanje vsak dan bolj toksičnega okolja, iz katerega se razvijejo bolezni vseh vrst. Ja, plod vsega tega sva bila midva s partnerjem. Vseh zlorab predhodnikov, zato sva zlorabljala naprej, saj nama je bilo to običajno vedenje, nisva se zavedala, tako kot naši starši ne, da bi lahko bilo s tem kaj narobe ali, da bi lahko na takšen način škodila otroku.

Ta pogled v preteklost mi je ponudil pomembno spoznanje: jaz ne želim imeti takšnega odnosa, ne s partnerjem ne s sinom.

Ni lahko urejati vse te zmede, kaosa preteklosti, čutiti in iti skozi vso to bolečino, a je nujno in vredno za lepšo skupno prihodnost vseh nas. Učim se biti ženska in pomirjati družino. S partnerjem urejava potrebno in gradiva kakovostnejši odnos, kar ima pomemben vpliv na sina, da je lahko vedno bolj on, takšen kot bi moral biti že v originalu, spontan, avtentičen, svoboden … in da lahko odrašča v mirnem in ljubečem okolju. Opažam, kako že majhna dejanja v pravo smer, spremenijo potek nadaljnjih dogodkov. Tako sadim semena, vsak dan kakšnega, ki bo čez nekaj časa, če jih bom primerno negovala, obrodila dobro letino.

Jasnejši mi postajajo tudi prijateljski odnosi, ki imajo iste temelje, če nas je strah globine, oz. je sploh ne poznamo – SMO, si ne upamo imeti dobrih odnosov in letamo samo iz cveta na cvet, da se izognemo globinam, ki zahtevajo višjo čustveno zrelost in čustveno učinkovitost. Sem sodijo tudi istospolni odnosi, samski ljudje, ki so vedno bolj običajni v sodobni družbi, ravno zaradi tega, ker imajo/mo slab odnos sami s sabo in že sebi ne zaupamo, kaj šele nekomu drugemu.

Seminar mi je pomagal bolje spoznati, kje trenutno sem na področju odnosov in zakaj ter kaj moram spremeniti, da bom šla lahko v želeno smer.

Hvala Aleš za vsa ta pomembna spoznanja.

Lidija Jakljevič, učiteljica AEQ odnosov 1. stopnje

Preberite še:

Ljudje nenehno ustvarjamo odnose. Najprej zgradimo odnos s sabo, nato z najbližjimi; starši, sorojenci, starimi starši, širšo družino in kasneje še s prijatelji, sošolci, učitelji, partnerji, otroki, sodelavci, različnimi ljudmi, ki jih spoznavamo v toku življenja. Vsak pomembnejši...