Seminar 1. stopnje je zame predstavljal kar velik šok in prelomnico, saj sem bila do takrat še v »duhovnik vodah«, kjer je bil pogled na reševanje odnosov, odpuščenja in samo delovanje čisto nasprotje AEQ metode. Vendar je za vsako veliko spremembo potrebna konkretna brca in šok, da sploh lahko vidimo da se je potrebno zbuditi iz iluzije in življenja živih mrtvecev.
Na seminarju 1. stopnje smo se srečali z čistimi osnovnimi principi delovanja človeškega telesa skozi fizikalne zakone. Aleš nam je vso znanje podkrepil tudi z vsakdanjimi primeri in osebno razlago tistemu, ki je želel izpostaviti svojo težavo.

Sama sem bila šokirana in razočarana nad seboj, sej sem bila prepričana, de neke spremembe naj bolje sem pa že naredila. Že prvi dan po predavanjih sem videla, ne da sem na tleh, ampak globoko pod zemljo. Prvi dnevi šolanja so bili zame zelo težki, saj nam je Aleš predstavil kruto realnost današnjega sveta in vsak pri sebi je lahko videl in občutil v kakšni zmoti živi. Noči ki sem jih preživela takrat sama v sobici nekje v Brežicah so bile dolge, polne solz in obžalovanja kakšno krivico delam svojim otrokom.

Na seminar 2. stopnje sem prišla malček bolj sproščena, saj je bil pred tem za mano že seminar dihanja 1 stopnje, vendar še vedno z nekim globoko skritim strahom, da se ne bo ponovilo razočaranje nad seboj. Vendar pa sem v tem letu med 1. in 2. stopnjo že malček bolje spoznala AEQ metodo, obdelala učbenik 1, se poglabljala v domač naloge, izvajala vaje in tako se šok in razočaranje nad sabo v 2. stopnji ni ponovilo. Dobila pa sem ogromno novega znanja in bolj poglobljen pogled na sebe in delovanje svoje družine.

Zame in za mojo družino je moj obisk seminarja 2. stopnje in moževa udeležba na Aleševem programu pomenilo prvo prelomnico, ki smo jo naredili kot družina. In od takrat nama obema z možem AEQ metoda predstavlja način življenja, način spopadanja z vsakodnevnimi izzivi in težavami ki jih imava med samo in seveda v okolici.

Največji zagon pa nama predstavljajo majhne spremembe vidne na otrocih.

Sama seminar 1. stopnje danes dojemam kot svojo budnico, kot tisti prvi najtežji korak ko se vzpenjaš na hrib, tečeš na maratonu ali pa le vodiš vajo na seminarju. To pot sem morala prehoditi sama, saj sem rabila čas da vse kar sem na seminarju slišala začnem razumeti in čutiti v sebi.

Seminar 2.stopnje pa je bil tisti, ki me je »potisnil izven sebe«, in me na nek način kot celoto povezal z mojo družino. Po 1. seminarju sem se bolj ukvarjala s sabo, svojim nespoštovanjem, šibkostmi iskala vzroke v mojem otroštvu, saj sem želela najti vzroke, ki so me pripeljali do »zombija«.

Ko sem prišla sama do dovolj energije in z dodatnim znanjem pridobljenim na seminarju 2.stopnje, pa se je naša družina končno povezala v celoto, katere povezava je še vedno dinamična in tu pa tam koga še vedno odnese vsakič malček manj stran od celote. ?

Maja Tapaj, Učiteljica AEQ dihanje 2. stopnje