Od vsega učenja, seminarjev in izobraževanj, ki sem se jih v življenju udeležil, je imelo izobraževanje za učitelja AEQ metode 1. stopnje name daleč največji vpliv in transformativno moč. Ob prijavi se nisem niti približno zavedal, v kakšno globino in širino se AEQ razteza. Menil sem, da bo dobljeno znanje koristen dodatek mojemu delu, ne pa, da mi bo korenito spremenilo pogled ne samo na delo, ampak v prvi vrsti na življenje. In nisem si mislil, da mi bo tako zelo spremenilo življenje samo.
Učenje AEQ metode je pospešilo moje zorenje in odprlo vrata v to, kar mi je manjkalo – ustvarjanje reda in prevzemanje odgovornosti. Sprva sem vpliv procesa čutil predvsem na telesnem nivoju – soočanje s potlačenimi bolečinami, šibkostjo in kronično napetostjo mišic me je položilo in kar nekoliko presenetilo. Kasneje se je moja pozornost vedno bolj usmerjala k urejanju odnosov. Tako do samega sebe, kot do okolice. Začela so se porajati vprašanja, kako sem živel kot otrok, kakšni odnosi so vladali v primarni družini in kako se vse to odraža v mojih sedanjih odnosih z družino, ki sem jo ustvaril. Začela so se porajati vprašanja o tem, kdo sem, kaj delam, kakšne so moje želje in potrebe, v čem najdem smisel. Moje življenje se je v marsikaterem pogledu sesulo, razstavilo in nehalo delovati utečeno. Seveda je to utečeno bilo daleč od optimalnega in procesi, ki sem jih doživljal z učenjem AEQ metode so mi to vedno bolj realno kazali. Uvidi v realnost so večinoma boleči in težki. Sam jih čutim kot nekaj, kar sesuje dosedanjo tvorbo in delovanje in me nekaj časa pusti v praznini ter spraševanju, preden se začne kazati nova smer. Tako se v procesu učenja precej izgubljam in včasih tavam, ko vem, da staro ne deluje dobro in ga ne želim, a hkrati ne vem, kam se usmeriti in kaj si želim. V tem času se učim discipline, vztrajnosti in potrpljenja, ko kljub občutkom izgubljenosti, obupa in nemoči nadaljujem z rednim izvajanjem vaj in iskanjem bolj optimalnega delovanja.
Vedno večje razumevanje odnosa med zavestjo, telesom in podzavestjo me postavlja na realna tla in dela skromnega. V tej večji skromnosti pa čutim tudi vedno večjo suverenost in moč. Z vsemi težkimi in bolečimi izkušnjami in spoznanji se povečuje tudi moja sposobnost pomoči drugim, predajanja znanja in vodenja po poti njihovega samospoznavanja. V praksi vidim boljše delovanje interocepcije in zmanjševanje senzorno-motorne amnezije in odtujenosti, saj znam v podobnih situacijah reagirati prej in drugače. Vsaj na nivoju, ki mi je še kakšno leto ali dve nazaj predstavljal ogromen izziv in problem, danes pa znam delovati drugače – marsikdaj že tudi podzavestno, kar je dober občutek. Ko vidim, da sem uspel spremeniti nekaj destruktivnega v delovanje, ki omogoča večjo konstruktivnost in to premakniti v nezavedno kompetentnost. Se pa ob tem seveda odpirajo nove in nove plasti, s katerimi se ukvarjam in jih naslavljam. Zdi se mi, da so te vedno težje in globoke, a jih hkrati ne čutim kot nerešljive, ampak kot nekaj, kar lahko s pravim pristopom in dovolj časa uredim in spremenim.
Vsekakor je AEQ izobraževanje za učitelja 1. stopnje v meni odprlo več vprašanj, kot je dalo odgovorov – iskanje teh je na meni. Mi je pa dalo orodje, smer in znanje, kako do odgovorov prihajati in kaj z njimi narediti. Odprlo mi je veliko front, na katerih sedaj urejam svoje življenje, ki se mi včasih zdi v popolnem neredu, ki ga vztrajno in počasi preobražam v vedno večji red. Zavedam se ogromno dela, ki je pred mano, a se ga kar nekako rajši lotevam, bolj kot ga razumem. In nenazadnje – to šolanje mi je dalo tudi novo energijo in veselje, strast za delo. Dalo mi je globino učenja, ki sem jo vedno iskal in želel predajati dalje.
Hvala, Aleš, za vso vodstvo in podporo v tem procesu. Za tvojo neomajnost in postavljenost, ki mi omogoča soočanje z odporom, ne-sprejemanjem in pomisleki, ki jih imam globoko zasajene vase.
Nace Janežič, učitelj AEQ metode 1. stopnje
