Zakaj je dihanje tako pomembno?

Dihanje ima pomemben vpliv na vse telo. Pomislite, koliko časa lahko zdržimo brez dihanja, koliko brez vode in koliko brez hrane. In nato pomislite, koliko pozornosti vlagate v pravilno dihanje, koliko v to, da dovolj pijete in koliko v zdravo prehranjevanje. Zadovoljstvo staršev in ponos na naprednega otroka ne moreta opravičiti škode, ki jo povzroči dolgotrajen stres. Žal pa je večina staršev tako osredotočena na svoje probleme, da ne opazijo otrokovega nepravilnega dihanja, medtem ko običajno hitro opazijo nepravilen odnos do pitja in hranjenja.

Večina zmotno misli, da dihamo samo s pljuči, v resnici dihamo s celim telesom. Pri pravilnem dihanju se pljuča širijo s širitvijo prsnega koša in trebušne votline. Pravilno dihanje vključuje mišice v glavi, vratu, prsnem košu in spodnjem delu trupa, vključno z medenico. Logično je, da kronična zategnjenost v katerem koli delu mišičja trupa onemogoča naravno gibanje, za katerega je potrebno pravilno dihanje.

Dihanje je ritmični proces. Običajna frekvenca dihanja pri mirujočem odraslem človeku je 8 do 10 vdihov in izdihov na minuto. Hitreje dihamo, ko smo vznemirjeni, počasnejše pa ko smo sproščeni, spimo ali smo depresivni. Globina vdiha je odvisna od razpoloženja. Plitkejše je, ko smo prestašeni ali anksiozni ali pa ko ne smemo realno čutiti sebe in se odzivati na osnovi teh občutkov.

Z vsakim vdihom in izdihom lahko opazujemo val zraka. Vdih se začne globoko v trebuhu z vzratnim gibom medenice. Val se nato pomika navzgor po telesu, medtem ko se celo telo širi. Glava se za spoznanje premakne naprej, da posrka zrak, medtem ko se nosnice odprejo. Izdih se začne na zgornjem delu telesa in se premika navzdol: glava se premakne nazaj, trebuh in prsni koš se stisneta in medenica se nagne naprej.

Kakšna pa je realna slika dihanja v večini primerov? Globoko, počasno neslišno trebušno dihanje ali dihanje z diafragmo je bolj domena dojenčkov in malih otrok kot pa mladostnikov in odraslih. Zakaj pride do spremembe v načinu dihanja?

V življenju se že kot otroci srečamo z mnogimi situacijami, ki ustvarijo čustva, ki so za nas preveč boleča in se z njimi nočemo soočiti. In tako se naučimo, da zmanjšamo svojo občutljivost; to se zgodi, ko pričnemo dihati plitko oziroma zadržujemo dih. Zavarujemo se pred premočno jezo, strahom, žalostjo in krivico, na žalost pa tudi pred doživljanjem sreče, radosti, veselja in ljubezni. Zgodaj se naučimo tudi, da starejši, na primer starši, določenih čustev ne sprejemajo in odobravajo, da so določena čustva, sploh intenzivna, tako rekoč nesprejemljiva ali nezaželena. Pred izlivom takšnih čustev se kot rečeno zaščitimo z zadrževanjem dihanja.

Drugi razlog za odsotnost trebušnega dihanja, predvsem pri ženskah, je tudi prepričanje, kako moramo izgledati. Pri pravilnem dihanju se nam namreč trebuh poveča zaradi spuščanja prepone v trebušno votlino, kar se marsikomu ne zdi lepo. Spomnim se, da so nas v otroštvu učili: Trebuh noter, prsi ven! V resnici pa je bilo to namenjeno pokončni ravni drži.

In pri tretjem vzroku pridemo do znova in znova omenjenega stresa. Človek se na stresno situacijo refleksno odzove. Seveda so refleksni odzivi lahko koristni, problematični postanejo, če so prepogosti zaradi stresnega načina življenja. Takrat se refleksa navadno ne zavedamo več, izgubimo zavesten nadzor nad določenimi mišicami, naše telo zadobi tudi specifično držo, gibamo se temu primerno. Refleks, ki močno vpliva na kvaliteto dihanja, je tako imenovan refleks rdeče luči. Pričakovano se nam aktivira ob nevarnosti in kot obramba pred nenadno spremembo. Napete trebušne in prsne mišice povzročijo, da se telo upogne naprej, tako zaščitimo vse vitalne organe. A leta nezavedno aktiviranega refleksa rdeče luči povzročijo, da postane dihanje plitko in nezadostno. Da se lahko najpomembnejša dihalna mišica – trebušna prepona – zadovoljivo premika in omogoča s tem zadostno ventilacijo, moramo imeti ustrezno telesno držo, trebušna prepona pa mora imeti v telesu ustrezno lego.

Z izvajanjem AEQ dihalnih vaj pričnemo tanjšati mišični oklep v trupu. Mišice, ki jih imamo sicer večinoma kronično zakrčene, pričnemo sproščati in daljšati, telesna drža postaja pravilnejša in tako vplivamo tudi na kakovost dihanja. Z izboljšanim dihanjem pa posledično izboljšamo tudi vse prej omenjene postavke – od izboljšane imunske odpornosti, zdravja, večje količine energije, do izboljšanega delovanja uma in ustreznejšega čustvovanja. Povedano drugače, izboljša se nam kakovost življenja.
Skozi večletno delo učitelja AEQ metode sem pri strankah opazoval stresno dihanje, tudi ko za to ni vzroka. Tak dihalni vzorec se je skozi čas integriral v njihovo osebnost, one same ga niso zaznale.

Na 30 dnevnem spletnem programu učenja AEQ dihanja je usmerjenega največ časa za razumevanje vzrokov nastanka nepravilnega dihanja. Razumeti moramo vlogo membrane za pravilno delovanje in obstoj telesa in some kot tudi telesnih stanj, ki se večinoma zgodijo med otroštvom ter povzročijo nastanek otrdele membrane. Ta otrdelost je še posebej močna v predelu prsnega koša in dihalnih mišic. Vabljeni

Preberite še:

Dihanja se lahko v kateremkoli trenutku začnemo zavedati in nanj tudi vplivati. Tako lahko načrtno začnemo dihati pravilneje in tudi počutimo se bolje. Ko pa pozornost preusmerimo drugam se dihanje povrne nazaj v prvotno stanje. Poiskati je treba razlog, zaradi katerega se telo vedno znova vrača k nepravilnemu dihanju, ne gleda ne to, kako močno si želimo spremembe na bolje.Do manipulacije dihalnega ritma najpogosteje pride v prvih letih odraščanja, kasneje pa ga le še okrepimo in ponotranjimo. Otrok je ob rojstvu nebogljen in rabi za svoj obstoj pomoč staršev. Naloga staršev je, da prepoznajo otrokove potrebe in za njih poskrbijo.