Zdravo,

Med pisanjem sem se spomnila dogodka, ko sem pred sedmimi leti prvič prišla k tebi na terapijo in ko si me vprašal kakšne težave imam, sem rekla da jih nimam, prav spomnim se, kako sem imela občutek da vrtaš v mene s temi vsemi vprašanji, po pogovoru sem s težavo nekako opravičila prihod, da me včasih malo v križu špikne, sicer sem pa v redu.

Ne morem verjeti kakšno iluzijo sem ustvarila. Če bi sedaj opisala tedanje stanje sem bila totalno v razsulu, starši so se ločevali, mama me je v tem času še bolj zlorabljala, saj sem morala nenehno hoditi k njej, jo tolažiti in skrbeti zanjo, kot da je majhna nemočna deklica, oče se je čisto odmaknil, moj partner je samo delal in me zlorabljal na drugi strani, da sem opravičila da skrbi zame in za sina in sem ga ves čas pomirjala, skrbela zanj, ga uravnovešala, za sina sem bila ob vsem tem le fizično prisotna in nanj stresala vse sovraštvo, ki sem ga imela do staršev in parterja, ker sem dovolila da me zlorabljajo. Kar slabo mi je ko to pišem.

Nisem imela pojma kdo sem, kako sem, kje sem, kam grem… propriocepcija, interocepcija, homeostaza, alostaza so bile samo besede, ki niso imele nič z mano, za njih ni bilo prostoroa, moja senzorno motorna zanka je bila povsem izkrivljena, menim da je delavala le toliko kolikor je bilo potrebno da sem obstajala, životarila. Lahko bi rekla, da so mi bili šteti dnevi, da bi se zaletela v zid, da bi me telo vstavilo. Nekako sem to nekje v sebi čutila in sem prišla k tebi, v varno okolje AEQ, kjer sem se lahko začela spoznavati iz varnega zavetja in s tvojo podporo. Tako sem počasi zdravila svojo preteklost.

Vesela in ponosna sem, da sem vedno bolj močna, odgovorna in da prej totalne tujke, kot so SMA, propriocepcija, interocepcija, alostaza, homeostaza sedaj veliko bolje razumem in urejam potrebno, da jih izboljšujem in temu primerno vedno bolje vem kdo sem, kako sem, kje sem in kam želim iti, in posledično imam več življenjske energije, da sem lahko vedno bolj živa, spontana in živim življenje.

Lp,