Ker živimo v pomanjkaju časa in preobilici energije imata učenje in čas, ki ga namenimo učenju vse manjši pomen. Posledica tega je zmanjševanje sposobnosti daljšanja mišic, čemer sledi zmanjševanje usklajenosti med krajšanjem in daljšanjem mišic, ko te izvajajo določen gib. Stanje v telesu postaja vse bolj “kaotično”, usklajeno sodelovanje mišic upogibalk in iztegovalk postaja neurejeno. Ker je bilo človeško telo kozi evolucijo grajeno, da deluje s kar največjo učinkovitostjo, takšno gibanje občutimo kot neprijetno. Povišana entropija [1]vse bolj vpliva na naše počutje in sposobnosti.
Smisel bolečine je, da nas opozarja na nastalo entropijo tako, da usmeri našo pozornost na nastala neravnovesja v in/ali okoli nas. V časih brez ugodnosti sodobne družbe, kot so lekarne, bolnišnice, plačane bolniške ipd. bi takšno opozorilo jemali resno in se poglobili v vzroke nastale bolečine.
V današnjih časih popolnega udobja in preobilice energije pa si lahko privoščimo zaznavo bolečine potisniti v kot, zamižati na eno oko in jo preprosto ignorirati. S časom se telo navadi na takšno novo stanje. Seveda ne zastonj. Račun z obrestmi pride naknadno, ko si zaradi konstantno prenapetih mišic prislužimo kronična stanja in kronične bolečine.
Le-te so izjemna poslovna priložnost v časih neoliberalnega kapitalističnega sistema. Povsod nam ponujajo kreme, tablete, obliže, tretmaje, ki pa so vsi bolj ali manj pljunek v morje. Že samo dejstvo, da obstaja “neskončno rešitev” za odpravo bolečin v križu nam pove, da nas zunanja pomoč ne bo odrešila in da eksaktnih odgovorov na dotično težavo ne poznamo.
Skrb za naše telo bi morala bit primarna, pred zadovoljitvijo našega ega. Prisluhnimo bolečini in se odpovejmo kratkoročnim užitkom za dolgoročno zadovoljstvo, urejenost in notranji mir. Le z analizo bolečine, bomo lahko sami odpravili neravnovesja zaradi katerih je do nje sploh prišlo.
Vztrajno prihajajo položnice tudi na moj naslov. Bolj kot se poglabljam v AEQ metodo, višji zneski so na njih in razkrivajo vse več okostnjakov v moji omari. Dobivam vse več spoznanj o sebi in o tem, kako dobro sem v preteklosti znal za nos vleči svoje telo. Ko se tako spuščam po stopnicah v klet, pogruntam celo kaj tako imenitnega, da preprosto zbolim. K sreči so ta stanja entropije in depresije začasna in nam omogočajo soočiti se z novimi spoznanji, če dovolj dolgo vztrajamo in ne pobegnemo pred njimi. Za nagrado si prislužimo dovoljenje za nadaljevanje raziskovalne poti v kletne prostore.
Janez Bitenc, Učitelj AEQ metode 1. stopnje