Vrsto let so živa bitja za delovanje uporabljala podzavest. Nato pa se je podzavesti zaradi potrebe po dovolj hitremu prilagajanju človeške vrste na spreminjajoče se okolje v evolucijskem procesu pridružila zavest.

Zavest ni vedno nujna za življenje. Če je organizem postavljen v poznano okolje, kjer z obstoječimi vzorci delovanja lahko zadosti vsem svojim potrebam, bo preživel. Znanstveniki so pred leti verjeli, da če celici odvzamemo celično jedro, bo ta nezmožna preživeti.

Naredili so eksperiment, kjer so s pomočjo enukleacije celici odstranili jedro in prišli do spoznanj, da so nekatere celice lahko živele od dva do štiri mesece. Zaključek raziskave razkriva, da celice brez jedra lahko preživijo, niso se pa zmožne razmnoževati ali prilagajati novemu nepoznanemu okolju. K preživetju celice najbolj pripomore celična membrana, ki s svojo sposobnostjo selektivnega prepuščanja snovi v ali iz celice skrbi za ravnovesje.

Ta eksperiment je osvetlil, kako pomembno vlogo ima za življenje membrana. Jedro pa je tisto ki pomaga nadgrajevati delovanje membrane.

Pri človeku primarno membrano predstavlja zunaji sloj telesa (koža, mišice, fascija). To kar v celici predstavlja celično jedro, pa v človeški somi predstavlja um, ki pomaga uravnavati delovanje telesne membrane.

Za današnji svet je značilno, da se spremembo pojavljajo hitro in v velikem številu. Tekom življenja se vsakodnevno srečujemo z različnimi okolji in temu pripisano nepredvidljivosti. Telesna membrana se sama ni sposobna tako hitro prilagajati na nova okolja. Temu je v človeški somi namenjena uporaba zavesti.

A zavest ni nič bolj pomembna kot podzavest. Šele usklajeno delovanje obeh prinaša osebi v sodobnem svetu zagotovljeno zdravje in uspeh.

Najpomembnejša vloga nezavednega je, da nam v vsakem trenutku pomaga preživeti. Med tem ko je osnovni namen zavesti, da prepozna neučinkovitost določenih podzavestnih vzorcev in jih z učenjem nadgradi v bolj funkcionalne. V grobem si lahko pomagamo, da podzavest uporabljamo na terenu kjer že vse znamo, ali pa kjer se moramo odzvati hitro. Kadar pa se znajdemo v novem okolju in je na voljo dovolj časa in energije za učenje, pa je primerno da aktiviramo zavest.

Pri tem nam lahko pomaga prispodoba velike ladje. Za premike po oceanu lahko uporablja ladja primarne motorje, ki le občasno skrbijo za počasnejše korekcije poti. Ti motorji so najmočnejši in najvarčnejši način za premagovanje dolgih razdalj. V primeru ko se ladja znajde na nepoznanem območju ali pa potuje mimo čeri ali skozi kanal, pa si pomaga z manjšimi sekundarnimi motorji ali zunanjimi plovili. Uporaba pomožnih motorjev izboljša manevriranje, a je zaradi tehničnih in energijskih omejitev pomožnih motorjev njihova uporaba omejena.

Glavni motor ladje pri človeku predstavlja podzavest, pomožni motorji pa predstavljajo zavest, s katero moramo zaradi visoke porabe razpolagati varčno in premišljeno. Torej varčen in ustaljen način delovanja dopolnimo z občasnim namenskim manevriranjem. Pomembna je tudi pravilna izbira tehnike učenja, s katero urejamo način uporabe zavesta za posodabljanje senzorno-motornih podzavestnih vzorcev. Predvsem bi opozoril na pogosto posluževanje po metodah, ki so pretirano intenzivne ali pa na drugi strani ponujajo premalo globine in ne ponujajo celostne in trajne izboljšave. Omeniti velja tudi, da so nekatere metode učinkovite, pa uporabniki s hitenjem in neupoštevanjem pravil uporabijo metodo sebi ali drugim v škodo.

AEQ metoda ima v svoji biti vrsto mehanizmov za preprečevanje tovrstnih zlorab (prisotnost AEQ učitelja, pravilnik o načinih oglaševanja in komunikaciji z javnostjo, pravilnik o postavitvi javno obljavlju cenika, pravilniki o uporabi zvočnih posnetkov, …).

Temu primeren je tudi rezultat. Klinična raziskava opravljena na udeležencih 30- dnevnih spletnih AEQ tečajev, dokazuje, da je AEQ metoda izjemno učinkovita pri razumevanju in odpravljanju vzrokov za kronična ali ponavaljajoča stanja (kot so bolečine v sklepih, izčrpanost, odvisnosti, …).

Pri AEQ metodi cenim, da se omogoča urejanje nezavednega na varen, nežen, premišljen, postopen a vendar vztrajen način.

Začetna razlaga mi pomaga, da sprva uredim razmišljanje na nivoju zavesti, nato pa med AEQ vajo preko premišljenih in pozornih gibov, slišano teorijo ponotrajnjim in jo podkrepim s telesno izkušnjo. Aktivno povezovanje uma in telesa mi pomaga teorijo metode pretvarajati v prakso.

S časom sem spoznal, da se delo ne sebi ne odvija ob branju knjig, poslušanju oddaj ampak ob usmerjanju pozornosti v telo in delovanje senzorno-motorne povratne zanke. Všeč mi je, da mi AEQ metoda sprva da dovolj prostora za stik z nepredelanimi travmatičnimi izkušnjami, potem pa me uči, kako prevzeti vajeti v svoje roke in si začeti usodo krojiti sam.

Klemen Žagar, Učitelj AEQ metode 2. stopnje