Človek ima neverjetno sposobnost, da z močjo volje dosega marsikaj. Vse dobre stvari so navadno težko pridobljene in vložiti je treba kar nekaj truda, da jih dosežemo. Tako smo bli vzgajani in v takem duhu živimo svoja življenja.
Kaj se je spremenilo od časa mladosti naših starih staršev in tudi staršev? Sama miselnost ne veliko, bistveno pa se je spremenil način življenja. Z razvojem tehnologije je tempo življenja postal mnogo hitrejši, kompleksnost pa višja. Naša generacija na dan procesira mnogo več informacij, sprejme več odločitev in izvede več dejanj, kot katerakoli generacija pred nami.
Tu nastane problem. Naša telesa so enaka kot so bila telesa ljudi 50, 100 ali 500 let nazaj. Danes torej z enakimi telesi živimo 10, 20 ali 100 krat hitreje kot v preteklosti. Zavest pri tem nima večjih težav, saj ne deluje po enakih fizikalnih zakonih kot telo. Sposobna je namreč bistveno hitrejšega delovanja, kot telo in to sposobnost znamo definitivno dobro izkoristiti.
Telo ni sposobno dohajati dejavnosti zavesti (ega) in tako se počas kopiči dolg ega do telesa. Ko je dolg previsok, ga občutimo v obliki telesnih težav: bolezni, bolečine, izgorelosti. Včasih se tudi zgodi, da telo izkoristi obdobje manjše aktivnost n nas opozor na stanje dolga. Podjetnik zboli ravno na dopustu, športniku se pojavijo bolečine med tednom premora od treninga. Oba primera ponazarjata posameznika, ki pretirava z aktivnostjo (delom, športom), žene ga ego, ki hkrati ne upošteva omejitev telesa n telesnih potreb po počitku.
Takšni cikli izmeničnega stanja prekomerne aktivnosti in stanja bolezni/poškodb/izgorelost so danes žal normalen pojav v poslu in športu. Ljudje smo po naravi tak, da se učimo na lastnih napakah, katere moramo ponovit kar nekajkrat, preden se odločimo za spremembo. Tako veliko športnikov šele po koncu kariere ugotovi, kaj so delal narobe in kako so si skrajšal leta profesionalnega športa. Mnogo podjetnikov šele v zrelih leth dojame, kako so žrtvovali telesno zdravje za služenje denarja, s katerim si sedaj skušajo povrniti zdravje.
Odgovor na vprašanja kdaj počivati je enostaven. Počivajmo, kadar smo utrujeni. Počivajmo tako dolgo in pogosto, da ne kopičimo dolga ega do telesa. Ideja je enostavna, vendar v praksi vse prej kot enostavna. Osnovni pogoj za tako odločitev je, da realno čutimo svoje telo, kar je danes redko. Prav tako je redko, da imamo čas in priložnost počivati vedno, ko bi to potrebovali.
Tu nastopi v igro sposobnost načrtovanja. Podobno, kot ljudje načrtujemo svoj čas (urnik) in preudarno razpolagamo z denarjem, bi morali načrtovati porabo še enega omejenega resursa – energije. Ko človek izkusi in doume, da je količina energije ravno tako omejena, kot količina časa in denarja, začne bolj smotrno razpolagati z njo. Omeji količino informacij, ki jim je izpostavljen, sprejema le nujne odločitve in tiste, ki imajo večje dolgoročne posledice. Omeji število dejanj v dnevu in svoje delo vrednost po učinku in ne po vloženem trudu in času.
Če človek uredi zgoraj naštete stvar, je naredil veliko. Ko ob tem povečuje sposobnost čutenja lastnega telesa s praksami, kot je učenje AEQ dihanja, je še na boljši poti. Na tej poti bo začutil, koliko je v resnici preobremenjen in kako močno se mu v resnici upira pretiran tempo življenja ,določeni odnosi, opravki ali služba, šport. Sprememba na bolje vedno vsebuje opustitev nekoga ali nečesa za seboj.
Tine Seražin Lisjak, učitelj AEQ metode in AEQ dihanja 1. stopnje
