Pozdravljen Aleš

Vaje izvajam redno in vem, da je ta čas namenjen samo meni, (30 min se mi sprva zdi dolgo-moj stari program se vklopi, a ko grem res počasi v vajo, minejo, kot bi trenil-nove izkušnje) in odkrivanju mojih globin, tako izvajam vajo drugače, ker vem, da imam čas za vse podrobnosti in ne na način, da le zadovoljim um, površno in temu primeren je bil tudi rezultat. Delam vaje iz programov, jih kombiniram z dihalnimi in se vedno večkrat počutim čudovito.

Opazila sem da potrebujem prvih 15 minut, da “padem” v vajo, da se lahko osredotočim le na to, kar počnem in nato v večji mirnosti nadaljujem, in če je le možno vajo podaljšam na 45 min ali celo eno uro. Tako sem začela delati tudi ostale vaje, ki mi prej niso bile po godu in jih počasi raziskujem, opazim, kje mi ne gre in v ta del vložim več pozornosti, sliši se mogoče izpeto, a sedaj jaz to drugače razumem na podlagi izkušenj.

Smo ravno na dopustu ter opažam veliko lekcij iz programov in iz izkušenj pri vajah. Moja dejanja so sedaj drugačna, bolj meni prijetna in prijazna. V sebi čutim več mirnosti, vzamem si čas zase, vedno manjkrat sem marioneta, ki mora vse zabavati in zadovoljiti. Ne teroriziram ne sebe in ne okolice, z aha sedaj gremo na kavo, sedaj na plazo, sedaj gremo jest, sedaj so na vrsti vaje, sedaj … vse natempirano.

Spoznavam spontanost in svobodo, ki sta mi bili ukradeni v otroštvu, občutim in na novo ju spoznavam ter si dovolim biti tako.

In v tem vedno bolj uživam ter razumem, o čem si na programu govoril, ko si govoril o “alergiji na sproščenost”

Tudi tebi nisem takoj odgovorila, kar drugače bi, ampak sem počakala na pravi trenutek v sebi.

Hvala ti